Po lanskem odstopu ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana je potihnilo delovanje strateškega sveta za zdravstvo, ki ga je vzpostavil predsednik vlade Robert Golob. Predsednik sveta Erik Brecelj je danes javnost opomnil, da svet še deluje in sočasno obelodanil še svoje mnenje o predlogu zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v javni razpravi do 16. oktobra.

Omenjen zakonski predlog je najnovejši kontroverzni poskus posega v zdravstvo s podpisom vlade Roberta Goloba. Med drugim predvideva, da zdravniki iz javnega zdravstvenega sistema ne bi več mogli delati za zasebnika na samoplačniškem trgu. Predlog sočasno vzpodbuja dodatno delo v zdravstvenem zavodu, kjer je zdravstveni delavec zaposlen.

Polna Brecljeva malha pohval

Brecljevih kritik na zakonski predlog je bilo neobičajno malo. Bistveno več je bilo pohval. Predsednik strateškega sveta je »fasciniran«, kaj so v tako kratkem času spisali na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel. Tudi je »prijetno presenečen«, koliko zamisli strateškega sveta se je znašlo v tem zakonu, čeprav pri njegovem pisanju niso sodelovali. »Trudimo se dajati pozitivne predloge, predvsem opozarjamo na pasti, na sive cone, ki so še v njegovem besedilu,« je dodal.

Novela predvideva, da bodo zaposleni v javni zdravstveni mreži lahko dodatno delali le v javnem zdravstvenem sistemu in le kot fizične osebe preko podjemnih pogodb. Izven javne zdravstvene mreže, na samoplačniškem trgu, ne bodo več mogli delati. »Tudi to smo na strateškem svetu predlagali,« je bil Brecelj, »zaposleni bodo v bodoče z večjim veseljem popoldne delali v javnem zdravstvenih zavodih.« Opozarja, da bo od višine dodatnega zaslužka odvisno, ali se bo vladni načrt uspešno udejanjil.

Spomnimo: do zamišljenega sklepanja podjemnih pogodb, ki bodo oproščene plačila posebnega davka, je izrecno kritična iniciativa Glas ljudstva, ki je preko poslancev Mihe Kordiša (Levica) in Mojce Šetinc Pašek (nepovezani) vložila svoj zakonski predlog v parlamentarno proceduro. Po njihovem prepričanju bodo podjemne pogodbe stimulirale zaposlene k podaljševanju čakalnih dob, zato da bi se veliko dela prestavilo v popoldansko delo, kjer bodo po podjemnih pogodbah služili bolje. Na neurejeno sklepanje podjemnih pogodb z zaposlenimi v javnih zdravstvenih zavodih je opozorila tudi zdravstvena blagajna.

Kritični so zgolj zaslužkarji v zdravstvu

Novela še določa, da se po poteku koncesijskega obdobja opravi javni razpis in se koncesija podeli na novo, razširja tudi nabor razlogov za odvzem koncesije, na primer če neupravičeno odklanja paciente. Brecelj je zadovoljen s predlaganimi rešitvami. »Na strateškem svetu nismo proti koncesionarjem, večina jih dela dobro, vendar je treba postaviti pravila igre o tem, kako dolgo velja koncesija in kdaj se jo lahko prekine. Že nekaj časa opozarjamo tudi na preprodajo koncesij, na voljo so za 50 in več tisočakov, to pač ne gre«, pravi Brecelj. »Koncesijo nekdo dobi od države zato, da dopolnjuje javni zdravstveni sistem, ne da dela biznis.«

Na enak način, kot velja že zdaj za zdravnike, novela določa obvezno vključevanje v program neprekinjenega zdravstvenega varstva za vse zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce. Pravila se zaostrujejo tudi za koncesionarje. Brecelj pozdravlja tudi te novosti. »Zdaj bo bo pač te pravljice za nekatere konec in bodo morali tudi koncesionarji opravljati svoje delo,« pravi predsednik strateškega sveta za zdravstvo.

Poleg tega ne verjame temačnim napovedim zdravniških združenj in sindikata Fides, da bo novela sprožila množične odhode zdravnikov iz javnih zavodov. Po njegovem prepričanju se oglašajo zgolj zaslužkarji v zdravstvu. »Mene ne skrbi tistih sto zdravnikov, ki tako razmišljajo, pred očmi imam tistih deset tisoč in več javnih zdravstvenih delavcev, ki si zaslužijo dodatno nagrado, če delajo več.«