»Kot zdravnik sem zavezan kodeksu medicinske etike, noben zakon pa ni nad kodeksom. Imamo primere iz zgodovine, ko so diktatorji sprejemali zakone in ukazovali zdravnikom početi stvari, za katere nas je lahko sram. Evtanazija je v nasprotju s kodeksom medicinske etike, kodeksa medicinske etike pa ne bom kršil,« je predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja komentiral kirurg in predsednik strateškega sveta za zdravstvo dr. Erik Brecelj.

Brecelj je izpostavil, da v Slovenji paliativna medicina ni urejena tako, kot bi morala biti. »Kontaktiral sem ljudi iz hospica, tudi oni so me kontaktirali, govoril se z našimi ljudmi iz paliativne medicine. Paliativna medicina ni urejena in njihovo mnenje je, da dokler tega ne uredimo, ni debate o evtanaziji. »Zdaj bom nesramen: dame, ki to ponujajo, zelo hitro pridejo do zdravnika. Kaj pa ljudje izven Ljubljane, ki nimajo zdravnika, ki ne morejo priti do oskrbe, čeprav vse življenje plačujejo zavarovanje, ali kdo pomisli nanje? Zdaj jim bomo pa ponujali evtanazijo ... V Sloveniji ni prostora za debato o evtanaziji, dokler imamo še toliko stvari neurejenih, začenši s paliativno medicino,« je odločen dr. Brecelj. Po njegovem so sedanje diskusije priložnost, da se začnemo pogovarjati o ureditvi paliativne medicine in o tem, kaj je treba za ta namen storiti. »Zdravniki in osebje, ki delajo na tem področju, se zelo trudijo, da bi dvignili paliativno oskrbo na višjo raven. Na Onkološkem inštitutu imamo zadeve urejene, ampak pokrijemo majhno število bolnikov. Naj bo debata o evtanaziji najprej debata o ureditvi paliativne medicine,« predlaga dr. Brecelj.

Na vprašanje, kaj ga sprašujejo terminalno bolni bolniki in ali ga sprašujejo tudi o evtanaziji, odgovarja, da je v svoji karieri zdravnika srečal le peščico pacientov, ki bi ga spraševali o tem. »Bilo jih je manj kot za prste na eni roki.« Po Brecljevih izkušnjah je hudo bolne rakave bolnike strah, strah je tudi svojce. »A ljudi ni strah smrti, strah jih je umiranja. Strah jih je, da bodo ostali sami. Da ne bo nihče skrbel za njih. In tu je področje, na katerem moramo delati in ponuditi rešitve tudi svojcem, ne samo bolnikom. Če rečeš svojcem, ko odpustiš bolnika, stali bomo za vami, če bo kaj narobe, nas pokličite, pomagali vam bomo, jim to zadošča. Vedo, kje je kdo, ki jim bo lahko pomagal, če bodo težave. Da bi ponujali evtanazijo ljudem, ki odhajajo od mene, ki vedo, da umirajo, pa ni govora,« zakon zavrača dr. Brecelj. Zakaj meni, da bi kdo bolnikom ponujal evtanazijo, ni pojasnil. Enako odločno odgovarja tudi na vprašanje, kaj bi storil, če bo zakon, ki je v parlamentarni proceduri, sprejet in bi zdravnikom kot poklicno dolžnost nalagal, da izvajajo tudi evtanazijo. »Raje vrnem licenco, kot da izpolnjujem ukaze ljudi, ki leta niso prijeli bolnika za roko,« je dejal.