Skupina Gen je v proračunski sklad, ki ga je vlada ustanovila za financiranje obnove po letošnjih poplavah, prispevala milijon evrov. »Ob uspešnem poslovanju v letu 2023 smo se odločili, da prispevamo milijon evrov v sklad, katerega sredstva bodo namenjena obnovi Slovenije po poplavah,« so iz družbe sporočili včeraj ter pristavili, da so že poprej vsem 19 gasilskim zvezam, ki delujejo ob porečju Save donirali 190.000 evrov za nakup nove opreme, v prihajajočem letu pa bodo še 22 šolam, ki so jih prizadele poplave, omogočili brezplačen prevoz. To priča o tem, da letošnje leto zaključujejo z izjemnimi rezultati.
Nič drugače ni v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Po naših neuradnih informacijah so se tudi v HSE odločili je za donacijo v enaki višini. Da obe krovni državni energetski družbi po neuradnih podatkih zaključujeta eno poslovno najbolj uspešmnih let v svoji zgodovini. Temu so botrovale izjemno visoke cene elektrike na trgu. Obe krovni družbi bosta sicer poslovno leto zaključili z visokim dobičkom in po neuradnih informacijah naj bi tudi del tega kasneje bil namenjen skladu za obnove.
Lani povsem drugače
Spomnimo, skupina Gen je lani zabeležila 4,1 milijarde evrov prometa in pri tem ustvarila 23 milijonov evrov dobička (leta 2021, za primerjavo, 105,6 milijona evrov), kar je bil za tretjino slabši rezultat, kot so pričakovali ob začetku leta. Krovna družba Gen energija je zabeležila 372 milijona evrov prometa, leto 2022 pa zaključila krepko pod načrtom z dobičkom v višini enega milijona evrov. Poslovne rezultate je rešila predvsem prodaja elektrike na tujih trgih. Spomnimo, mnoge gospodarske družbe so z nakupom električne energije za naslednje leto čakale do zadnjega trenutka in jo nazadnje kupile decembra, ko so bile cene še vedno visoke, to pa je med drugim rešilo poslovanje hčerinske družbe Gen energije, Gen- I. Družba sicer, kot je znano, večino prometa ustvari na mednarodnih trgih, je tako poslovala nad načrti. Generalni direktor Gen energije Dejan Paravan je bil medtem že lani ob nastopu leta glede letošnjega leta optimističen. »Cene so zdaj na taki ravni, da omogočajo tudi investicije, kar prejšnje prodajne cene elektrike niso,« je dejal. S kakšnimi rezultati so v skupini zaključili letošnje leto bo uradno znano januarja.
Še nekoliko slabše je bilo lansko leto za HSE. »Za skupino HSE je najzahtevnejše leto, kar smo jih izkusili v enaindvajsetih letih obstoja in delovanja,« je generalni direktor Tomaž Štokelj zapisal v letnem poročilu skupine. Izpostavil je »nenaklonjene naravne danosti, ki so vplivale na proizvodnjo elektrarn, in zaostrene razmere na evropskih trgih električne energije, ki so se odražale predvsem v izjemni volatilnosti cen na trgu električne energije«. Pred natanko letom dni se je HSE utapljal v rdečih številkah. Nazadnje ga je pred potopom rešila država s skoraj 500 milijonov evrov vredno finančno injekcijo. Likvidnostno posojilo je skupini, ki velja za prvi nacionalni energetski steber, omogočilo preživetje. Da je letos bistveno bolje je Tomaž Štokelj razkril v intervjuju za Dnevnikov Objektiv konec maja: »Za letos pričakujem, da bo poslovni rezultat bistveno boljši, celo eden najboljših v zgodovini skupine HSE, in to kljub temu, da je HSE v skladu s sklepom vlade o regulaciji cen skoraj sto milijonov evrov namenil za svoje odjemalce, ki tudi zaradi tega niso toliko občutili posledic višjih cen na trgu. Cene megavatne ure sicer niso več 500, 600, 700 evrov, kot so bile v času energetske krize, tako da so možnosti izkoriščanja tega potenciala visokih cen bolj omejene, ampak razmere so še zmeraj boljše, kot so bile recimo pred tremi ali štirimi leti,« je dejal.
HSE vrača denar
Da so svoje bilance spravili na zeleno vejo je bilo jasno v začetku letošnjega junija, ko so v HSE državi vrnili prvih sto milijonov evrov posojila, konec septembra pa še 142 milijonov od skupno 492 milijonov evrov naknadnega vplačila kapitala, prejetega decembra 2022. »Zaradi uspešnega poslovanja skupine HSE sta se vodstvi SDH in HSE dogovorili, da bo HSE ob nadaljevanju dobrega poslovanja državi predčasno, do konca leta, vrnil še dodatnih 60 do 100 milijonov evrov,« so tedaj zapisali v HSE in nakazali, da so se po najslabšem letu vendarle pobrali.
Na posebnem računu državnega proračuna namenjenem obnovi se je do tega tedna nabralo 2,3 milijona evrov od donacij fizičnih in pravnih oseb iz Slovenije in tujine, je na četrtkovi novinarski konferenci po seji vlade predstavil minister za finance Klemen Boštjančič. Spomnil je, da so donatorji do konca tega leta upravičeni do dodatnega znižanja davčne osnove za donirana sredstva, poleg že veljavne davčne olajšave za donacije.
