Približno 30 odstotkov gospodinjskih odjemalcev elektrike po podatkih Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO) uporablja enotarifno merjenje elektrike, okoli 70 odstotkov pa dvotarifno. Uporaba dvotarifnega merjenja gospodinjstvom omogoča, da čim večji delež svoje porabe elektrike preusmerijo v čas, ko velja nižja tarifa, kar je vsak delovnik od 22. do 6. ure, med konci tednov in ob dela prostih dnevih, ter si na tak način znižajo račun za elektriko. Hkrati s tem pripomorejo k razbremenitvi elektroenergetskega sistema. »Namen različnih cen električne energije in omrežnine v različnih tarifnih obdobjih je spodbujanje uporabnikov, da bi čim manj elektrike porabljali takrat, ko je elektroenergetski sistem bolj obremenjen. To je najosnovnejša oblika prilagajanja odjema,« pravijo v SODO. Največ gospodinjstev pri nas dvotarifno merjenje uporablja na območju Elektra Gorenjska, in sicer 87 odstotkov, najmanj pa na območju Elektra Maribor, 58 odstotkov.
Po 500 vlog za
spremembo na mesec
A v zadnjem obdobju v SODO opažajo močno povečano prehajanje končnih odjemalcev z dvotarifnega na enotarifno merjenje porabe elektrike. »Vlog za to spremembo je okoli 500 na mesec, medtem ko so bili v preteklosti predvsem prehodi v nasprotno smer, z enotarifnega merjenja na dvotarifno, s samo nekaj vlogami na mesec,« so nam povedali v družbi.
In kaj je razlog za ta povečan odliv? Manj stimulativno razmerje med tarifami, kar je zlasti posledica vladne regulacije cen elektrike. »Do močno povečanega prehajanja z dvotarifnega merjenja na enotarifno po informacijah odjemalcev prihaja zaradi drugačnih razmerij med višjo in manjšo tarifo ter enotno tarifo, ki so jih vpeljale nedavno sprejete uredbe o omejitvi cen električne energije. Odjemalci si po njihovih besedah izračunajo, kaj je zanje ugodneje,« pravijo v SODO.
Vse manjša razlika med tarifama
V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so na zmanjševanje razlike med tarifama opozorili že lani jeseni ob uvedbi vladne regulacije cen električne energije. »V ZPS že dlje časa opažamo, da se razlika med večjo in manjšo tarifo pri električni energiji zmanjšuje. Tudi z vladnim odlokom določena višina cen ni v korist manjše tarife, ki je le 30 odstotkov nižja od višje tarife in le 17 odstotkov nižja od enotne tarife,« so zapisali in spomnili, da je bila še pred šestimi leti razlika med povprečno večjo in manjšo tarifo več kot 40-odstotna. Vlado so ob tem pozvali, naj v največji možni meri ohrani cenovno politiko, ki bo še naprej usmerjala rabo električne energije gospodinjstev na način, da bodo doseženi pozitivni učinki za omrežje in da bodo stroški uporabnikov sorazmerno nižji. »Dobrih praks ne gre ukinjati, čeprav 'začasno' v času krize, saj obstaja nevarnost, da jih bomo izgubili za vedno,« so še navedli.
V SODO se do vprašanja, ali bi morala vlada z regulacijo cen določiti bolj spodbudno razmerje med tarifami, niso neposredno opredelili. So pa odjemalce opozorili, da morajo pri izračunih razlike v ceni na letni ravni upoštevati tudi to, da je vladna regulacija cen vendarle začasen ukrep, in da morajo stroškom pri izračunu prišteti tudi stroške spremembe načina merjenja porabe elektrike (stroške prehoda z dvotarifnega merjenja na enotarifno in obrnjeno).
