Bolnišnično osebje v zadnjem letu opaža izjemno velik porast atipičnih pljučnic, ki jih povzroča bakterija Mycoplasma pneumoniae. Razlike med sezonami so bile pri tej bolezni znatne že v preteklosti, a je aktualno obdobje kljub temu izstopajoče. Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana so v zadnjem letu – gre za podatke do minulega četrtka – zdravili 353 bolnikov z dokazano okužbo z omenjeno bakterijo. To je skoraj petkrat več kot v enakem obdobju pred pandemijo, torej v obdobju 2018/2019, ko je bila v Sloveniji zadnja velika epidemija okužb z Mycoplasmo pneumoniae. V primerjavi z enakim obdobjem v letih 2017/2018 pa je tokrat okužb kar desetkrat več.
Večina obolelih, ki so jih na ljubljanski infekcijski kliniki v zadnjem času zdravili zaradi te okužbe, je mlajših od 18 let. Več otrok s to diagnozo so v zadnjem obdobju obravnavali tudi na pulmološkem oddelku ljubljanske pediatrične klinike. Za okužbe z bakterijo Mycoplasma pneumoniae so že sicer značilni vrhovi pojavljanja bolezni na tri do pet let, je pojasnila dr. Mojca Rožič, vodja dejavnosti za otroke na infekcijski kliniki. Ob dodatnem porastu v zadnjem letu pa obstaja več hipotez, kaj bi ga lahko povzročilo: »Več okužb je lahko na račun nefarmakoloških ukrepov preprečevanja okužb med samo pandemijo covida-19 in zmanjšanja čredne imunosti v populaciji, razmišlja se tudi o tem, da kroži drugačen genotip bakterije kot pred pandemijo.«
Več hipotez o vzrokih dogajanja
Ta vrsta pljučnic je najpogostejša pljučnica pri šolarjih, je še pojasnila Mojca Rožič, ob epidemijah, kakršna je letošnja, pa zboleva tudi veliko predšolskih otrok. Večina otrok to pljučnico preboli kot blago bolezen, tako da zadostuje zgolj ambulantna obravnava, tiste, ki potrebujejo dodatek kisika v vdihanem zraku, pa sprejmejo v bolnišnico. Otroke z atipično pljučnico, ki jo povzroča Mycoplasma pneumoniae, zdravijo z antibiotikom. Bolezen se lahko kaže s povišano telesno temperaturo, ki traja več dni, kašljem, slabim počutjem in utrujenostjo, je naštela Mojca Rožič, bolniki pa včasih dihajo oteženo in pospešeno. »Osebam, ki zbolijo, svetujemo pregled pri zdravniku,« je pristavila. Ker se simptomi razvijajo počasi in niso izraziti, so atipične pljučnice sicer pogosto diagnosticirane šele z zamudo.
Bolezen, ki vseh ne položi v posteljo
Opažanja zdravnikov, da so okužbe z Mycoplasmo pneumoniae trenutno dokaj pogoste, potrjujejo zadnja vzorčenja pri bolnikih z znaki okužbe dihal. Koliko jih je bilo letos potrjenih na ravni države, po drugi strani ni znano, saj tega v okviru prijav nalezljivih bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ne spremljajo.
Letošnje dogajanje ni popolno presenečenje. V Novogoriškem epidemiološkem poročevalcu, publikaciji novogoriške enote NIJZ, so že konec lanskega leta izpostavljali poročila več držav o porastu pljučnic, ki jih povzroča Mycoplasma pneumoniae. Inkubacijska doba traja od enega do štirih tednov, so takrat pojasnili, okužba pa se s človeka na človeka prenaša kapljično, ob kašljanju ali kihanju. Povzročiteljica za atipično velja zaradi lastnosti, po katerih se razlikuje od drugih bakterij, zlasti na račun odsotnosti celične stene. V tujini je atipična pljučnica znana kot »hodeča« ali »hladna« pljučnica, so še spomnili na NIJZ. Telesna temperatura pri tej bolezni pogosto ni tako visoka kot pri gripi in »klasičnih« pljučnicah, marsikaterega bolnika pa niti ne položi v posteljo. Diagnozo take pljučnice je težko postaviti tudi zato, ker se klinična slika pogosto ne razlikuje od tiste, ki jo izzovejo drugi povzročitelji. Sodobna diagnostika mikoplazmatskih atipičnih pljučnic sloni na molekularnih preiskavah izločkov iz dihal, še navajajo na NIJZ, z bakterijo Mycoplasma pneumoniae pa se lahko okužimo večkrat. Cepiva, ki bi preprečevalo takšne okužbe, ni, sebe in druge pa lahko ščitimo z ustrezno higieno rok in kašlja.
Širjenje oslovskega kašlja se je umirilo
Mikoplazemske pljučnice niso edina bolezen, ki so jo v zadnjem letu v slovenskem zdravstvu zaznavali znatno pogosteje kot sicer. Mnogi prebivalci so zboleli za oslovskim kašljem, ki so ga letos do 13. novembra po preliminarnih podatkih potrdili pri kar 1900 pacientih. Za primerjavo: v celotnem lanskem letu so zaznali 120 tovrstnih okužb. V zadnjem času se je situacija sicer umirila, opažajo na NIJZ, pojavnost pa se je vrnila na običajno raven. Oktobra so našteli sedem, novembra pa tri okužbe z oslovskim kašljem. Največ diagnoz te bolezni je bilo v spomladanskih mesecih, tudi v tem primeru pa je stroka dogajanje povezovala z manjšo izpostavljenostjo okužbam med pandemijo. V obdobju pandemije je upadla tudi precepljenost otrok proti oslovskemu kašlju.
