DZ je z glasovi poslancev Svobode, SD in Levice potrdil novelo zakona o dohodnini, ki bo ustavila postopno zviševanje splošne olajšave do leta 2025 ter odpravila nekatere razbremenitve, potrjene spomladi v času prejšnjega sklica parlamenta. Poslanci SDS so glasovali proti, v NSi so se vzdržali.

Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, se s 1. januarjem 2023 ne bo zvišala na 5500 evrov, kot je določeno zdaj, pač pa le na 5000 evrov. Nadaljnja postopna zvišanja na 7500 evrov do leta 2025 se ob tem odpravljajo.

Dodatna splošna olajšava se bo po novem priznala zavezancem s skupnim dohodkom do 16.000 evrov, kar v primerjavi z veljavnim zakonom pomeni približno 2280 evrov več. Davčni razredi ostajajo nespremenjeni, se pa stopnja davka v zadnjem, petem dohodninskem razredu, vrača nazaj na 50 odstotkov, kot je veljalo pred marca sprejetimi zadnjimi spremembami zakona.

Zneski posebne olajšave za vzdrževane družinske člane se bodo v letih 2023 in 2024 zvišali za približno 7,5 odstotka. Dopolnilo s takšno vsebino so vložili poslanci NSi, ki so poskušali to olajšavo zvišati že s svojo novelo zakona, ki pa jo je DZ v začetku tedna ocenil kot neprimerno za nadaljnjo obravnavo.

Novost je posebna olajšava za mlade

Novost dohodninske zakonodaje je posebna olajšava za mlade. Ta bo zavezancem do dopolnjenega 29. leta starosti zmanjšala davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja za 1300 evrov.

Precej pozornosti so bile v razpravi deležne spremembe glede obdavčitve samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Odbor za finance je glede teh določb podprl dopolnilo NSi, da se zavezancem, pri katerih je obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas najmanj devet mesecev, priznani normirani odhodki znižajo z 80 na 40 odstotkov, če dosegajo 50.000 evrov prometa. Vladni predlog je to mejo določal pri 35.000 evrov prometa.