Za nujni postopek predloga zakona o dolgotrajni oskrbi je glasovalo 51 poslancev, za predlog novele zakona o socialnem varstvu pa 50 poslancev, obakrat jih je bilo proti 26. Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide tako danes nadaljuje v sredo prekinjeno sejo.

V SDS so namreč zahtevali ponovno odločanje o obravnavi po nujnem postopku, saj menijo, da zakonska predloga ne izpolnjujeta pogojev za obravnavo po nujnem postopku, je danes vnovič izpostavil poslanec SDS Zvonko Černač.

Po mnenju SDS je pri sprejemanju zakona o dolgotrajni oskrbi grobo kršena in zlorabljena formalna procedura, kritični so tudi do same vsebine predloga zakona, ki je po njihovi oceni škodljiv in slab za upravičence do dolgotrajne oskrbe.

Černač je tako v obrazložitvi zahteve SDS vladi očital, da je, namesto, da bi uveljavila pravice po prvotnem zakonu, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu, te le odložila za eno leto, zakona pa ni izboljšala, pač pa je po letu dni vložila »nedodelan zakon, ki prinaša nove obremenitve« za ljudi. »Pet dni je trajala javna razprava o tem vašem zakonu o dolgotrajni oskrbi, vlada ga je sprejela na dopisni seji, brez razprave,« je bil kritičen Černač do postopka sprejemanja enega od sistemskih zakonov bodočih reform.

»Pravna služba državnega zbora je ta zakon raztrgala na 40 straneh, kar je približno toliko, kot jih vsebuje zakon sam. Ekonomsko-socialni svet tega zakona ni obravnaval, zakonu nasprotujejo praktično vsi, tako delodajalci kot sindikati, nasprotujejo mu upokojenci, nasprotujejo mu tisti, na katere se zakon v največji meri nanaša in vi še kar silite v to protiustavnost,« je navedel.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je že v sredo očitke SDS zavrnil in ocenil, da gre za postopkovno nagajanje in zavlačevanje. Predloga zakona po njegovih besedah izpolnjujeta vse pogoje za obravnavo po nujnem postopku. Spomnil je, da je časovnica sprejemanja predloga zakona o dolgotrajni oskrbi intenzivna, vendar se mora zakon uveljaviti 1. januarja 2024 zaradi referendumske odločitve.

Pravice po predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi se začel uporabljati 1. januarja 2024, so oskrba v instituciji, oskrba na domu, oskrbovalec družinskega člana in denarni prejemek. Kot dodatni pravici sta predvideni e-oskrba in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Prosilec storitev bo vlogo za pravice podal na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo, ki bo pristojni center za socialno delo.

Proračunska sredstva za zagotavljanje pravic in razvoj sistema so zagotovljena v proračunskih dokumentih za leti 2024 in 2025. Od 1. julija 2025 pa bodo sredstva prišla tudi z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo. Delodajalci in delojemalci ga bodo plačali v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine.

Z omenjenim zakonskim predlogom je povezan tudi predlog novele zakona o socialnem varstvu, ki med drugim predvideva kadrovsko štipendiranje na področju socialnega varstva.

Oba zakonska predloga zdaj torej čaka obravnava na matičnem odboru DZ - seja odbora se je začela 15 minut po prekinitvi seje DZ - pri čemer je glede na razmerja moči v DZ pričakovati, da bosta uspešno šla čez sito članov odbora. Poslanci bodo predloga zakonov nato obravnavali na izredni seji v ponedeljek, ko bodo imeli na mizi tudi predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili.

Maljevac: Pri dolgotrajni oskrbi v instituciji ne bo treba plačati socialne oskrbe

Odbor DZ za delo se je popoldne lotil obravnave predloga zakona o dolgotrajni oskrbi po nujnem postopku. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je dejal, da bo treba pri oskrbi v instituciji sicer plačati za hrano in nastanitev, ne bo pa treba plačati socialne oskrbe.

Predlog po ministrovih besedah med pravicami ureja oskrbo v instituciji, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek, pa tudi e-oskrbo in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Upravičenec si bo sam izbral obliko oskrbe. Prosilec storitev bo vlogo podal na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo, ki bo pristojni center za socialno delo.

Sredstva za izvajanje zakona bodo poleg državnega proračuna od 1. julija 2025 prišla tudi s pobiranjem socialnega prispevka. Delodajalci in delojemalci ga bodo plačali v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je predlagal več sklopov dopolnil. V njih med drugim menijo, da bi moral zakon zagotoviti, da je financiranje dolgotrajne oskrbe iz državnega proračuna neomejeno v višini manka namensko zbranih sredstev za kritje stroškov za storitve dolgotrajne oskrbe.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije ugotavlja, da razmejitev med storitvami dolgotrajne oskrbe in storitvami, ki bodo še naprej del zdravstvene nege po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ni jasna.

Socialna zbornica Slovenije pa želi, da bi tudi novi zakon o dolgotrajni oskrbi določil, da zbornica kot javno pooblastilo izvaja strokovni nadzor v dolgotrajni oskrbi s svetovanjem. Tako je namreč uredil že zakon o dolgotrajni oskrbi, sprejet v času prejšnje vlade.

Za Zvezo društev upokojencev Slovenije pa je najbolj moteče, da bodo upokojenci plačevali obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo od neto pokojnine. Tako bodo upokojenci imeli na razpolago še manj sredstev kot zdaj, so izpostavili. Strinjali pa bi se, če bi prispevek plačevali od bruto pokojnin.

Lukenj v predlaganem zakonu je sicer zelo veliko, vendar gre za pomemben paradigmatski premik naprej, torej z oskrbe v instituciji na oskrbo na domu, pa je dejal Vito Flaker s fakultete za socialno delo v Ljubljani.