Včeraj se je v Žalcu začel dvodnevni kongres Gasilske zveze Slovenije (GZS), organizacije, ki ima že več kot 171.000 članov. Da bo predsednik GZS ostal Janko Cerkvenik, ki je zvezi predsedoval že v zadnjem mandatu, je znano, obeta pa se zanimiv dvoboj za položaj poveljnika zveze. Gre za poklicno funkcijo, s katere se po desetih letih umika Franci Petek, naslediti pa ga želita Dušan Utroša in Zvonko Glažar. Poleg Cerkvenika je želel za predsednika sprva kandidirati še Franci Rančigaj, a ni zbral zadostne podpore gasilskih zvez. Prav tako je pri kandidaturi za poveljnika GZS nista dosegla Simona Oblak in Tomaž Vilfan, saj morajo kandidati za poveljnika zbrati podporo 21 gasilskih zvez. Utrošo je podprlo 44 gasilskih zvez, Glažarja pa 38. Šestnajst zvez je podprlo Vilfana, osem pa Oblakovo.
Za kaj si prizadevata kandidata
Utroša je že 14 let poveljnik pomurske gasilske regije in član poveljstva GZS. Sicer izhaja iz PGD Črenšovci, kateremu predseduje. Zavzema se za izboljšanje vodenja in poveljevanja v GZS ter poudarja pomen izobraževanja gasilcev. »Delo GZS je treba okrepiti predvsem na področju operative, kar pomeni tudi dvig operativne pripravljenosti. Zaradi tega je ključna nadgradnja sistema izobraževanja in usposabljanja. Danes so tečaji predolgi, izločiti je treba balast. Prav tako mora v primeru naravnih nesreč GZS imeti svoj štab, iz katerega bodo vodene vse gasilske enote na terenu, česar zdaj ni bilo niti ob požaru na Krasu niti ob poplavah.«
Glažar je bil že doslej podpoveljnik GZS in ga zato marsikdo vidi kot naslednika zdajšnjega predsednika. Tudi sam se dojema tako. »Kot podpoveljnik sem sodeloval pri razvoju GZS v zadnjih desetih letih in poznam slovensko gasilstvo. Kandidatura za poveljnika GZS se mi zato zdi logična in naravna nadgradnja mojega dosedanjega dela.« Do lani je bil Glažar 18 let tudi poveljnik območne gasilske zveze na Ptuju, njegovo matično društvo je PGD Hajdoše. Kot opozarja, se položaj gasilcev v družbi danes ne odraža v medijskem poročanju. »Našim gasilcem je pomembno, da je njihovo delo opaženo, in to ne samo takrat, ko so nesreče, temveč tudi takrat, ko se usposabljamo. Pred kratkim smo imeli tekmovanje v Gornji Radgoni, na katerem je bilo 5000 gasilcev, pa to medijev ni preveč zanimalo.« Glažar poudarja, da je treba narediti vse za ohranitev prostovoljnega gasilstva v Sloveniji, ki ga označuje za svetovni fenomen, na katerega smo lahko ponosni.
Ob požaru na Krasu in ob poplavah se je pokazal pomen gasilcev
Pomen slovenskih prostovoljnih gasilskih društev ne izhaja samo iz številnosti članstva, temveč so izjemnega pomena v primerih naravnih nesreč, ko pride do izraza množično aktiviranje njihovih članov pri odpravljanju posledic požarov, poplav, vetrolomov. Od omenjenih 171.000 članov jih je okoli 50.000 operativno sposobnih, celotno število zajema tudi mladince in veterane. V Sloveniji sicer deluje tudi okoli tisoč poklicnih gasilcev, ki pa niso del GZS, temveč imajo lastno Združenje slovenskih poklicnih gasilcev.
Po oceni predsednika zveze Cerkvenika je trenutno stanje v slovenskem gasilstvu dobro. Sam sicer priložnost za izboljšanje vidi v boljšem povezovanju s pristojnimi institucijami ter sistemom zaščite in reševanja. »Skupaj s poklicnimi kolegi smo letos opravili že več kot 20.000 intervencij, prepričan sem, da smo s tem upravičili zaupanje, ki nam ga ljudje izkazujejo.« Cerkvenik pred kongresom ni podprl nobenega od kandidatov za poveljnika, saj pravi, da je suverena pravica delegatov, da izvolijo tistega, ki se jim zdi boljši kandidat. »Menim, da je tako tudi prav, saj gre za dve povsem ločeni področji delovanja GZS – operative in organizacije,« je dodal.
Tudi po mnenju odhajajočega poveljnika Petka je GZS v zelo dobrem stanju. Pri tem izpostavlja, da so samo v zadnjih dveh mandatih dobili 20.000 novih članov. »Vsak dan imamo na voljo 50.000 operativcev in lahko obvladujemo tudi tako velike zadeve, kot so bili požar na Krasu in poplave.«
