Državna volilna komisija (DVK) je v teh dneh zavrnila elektorje več društev in strokovnih združenj s področja kulture, ki naj bi 23. novembra izvolili predstavnika za področje kulture in športa v državnem svetu, saj te organizacije po njenem mnenju niso izkazale, da se njihovo članstvo poklicno res ukvarja z dejavnostjo, ki jo zastopajo. »Komisija je na nespodoben način in v nespodobnih rokih zavrnila sezname naših elektorjev ter na tak način onemogočila vsem, ki se ukvarjamo z umetnostjo, pravico do izbire svojega zastopnika,« je zaplet povzel Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev.

Zoran Poznič, predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, je pojasnil, da je DVK od društev zahtevala dokazila, da se njihovi člani poklicno ukvarjajo z umetnostjo (običajno je to sicer pogoj za članstvo v teh organizacijah), ne da bi bilo docela jasno, kako se izkazuje to poklicno delovanje. »Naša zveza združuje več kot 800 likovnih ustvarjalcev, ki imajo zelo različne statuse – nekateri so samostojni podjetniki, drugi so samozaposleni v kulturi, spet tretji so zaposleni kot profesorji in tako naprej,« je razložil Poznič, ki je opozoril tudi na upokojene člane, ki so še vedno umetniško dejavni, »vendar po mnenju DVK očitno več nimajo pravice do izbire svojega predstavnika v državnem svetu«.

Večerni obiski detektiva

Po mnenju Merca bi morali imeti vsi, ki se ukvarjajo s kulturo in umetniškim ustvarjanjem, četudi nepoklicno, temeljno pravico do glasu pri volitvah v državni svet, kjer so zastopani interesi gospodarskih, socialnih in poklicnih skupin ter lokalnih skupnosti. »To, da DVK s svojimi postopki dostop omejuje ravno kulturnim združenjem, pa napeljuje na misel, da gre za namerno izrivanje umetniških ustvarjalcev iz javnega odločanja.« Kot so poročali predstavniki združenj, so odločbe o zavrnitvi elektorjev dobivali ob nenavadnih urah in na neobičajen način – včasih so jih ob dela prostih dneh prejeli od posebnih kurirjev –, pri čemer pa so bili roki za pritožbe in dopolnila nerazumno kratki. »Detektiv me je obiskal kar trikrat, nazadnje mi je vročil odločitev vrhovnega sodišča, da smo res organizacija poklicnih ustvarjalcev, a nas je komisija nato ponovno zavrnila, češ da nismo dostavili določenih dokumentov, ki pa niso bili nikjer zahtevani,« je dogajanje orisal Boris Mihalj, predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Podobno je ugotovil tudi Klemen Dvornik, predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev: »Pravila so se začela spreminjati, ko je postopek že potekal, kar je nadvse resna kršitev pravic, za katero bo komisija morala prevzeti odgovornost.«

Zbrani so se strinjali, da področje umetnosti in kulture očitno ni ustrezno pravno zavarovano. »Vrhovno sodišče se ni moglo dokončno odločiti o naši pritožbi zaradi zavrnitve elektorjev, zato je presojo prepustilo ustavnemu sodišču, kar pa seveda pomeni, da bodo šle volitve medtem že mimo,« je dodal Jurij Dobrila, predsednik Društva oblikovalcev Slovenije. »Zakon o državnem svetu nemara ni popoln, vseeno pa je nenavadno, da imajo vsa umetniška društva enake težave – kot da bi šlo za sistematično izločanje kulturnikov iz volilnega mehanizma.«

»Odgovorne so organizacije«

Na DVK so potrdili, da so sprejeli nekaj zavrnilnih odločb, večinoma pri seznamih elektorjev na področju kulture in športa, ob tem pa dodali, da so bili v javnem pozivu, ki ga je DVK v zvezi z izvedbo volitev v državni svet sprejela 30. avgusta, »povsem jasno določeni kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati poklicne organizacije za določitev števila elektorjev«. Ti so sicer opredeljeni že v zakonu o državnem svetu, katerega člane volijo interesne organizacije in lokalne skupnosti prek izvoljenih predstavnikov, pri čemer državnega svetnika za področje kulture in športa izvolijo poklicne organizacije kulturnih in športnih delavcev. Po zakonu ima vsaka od teh pravico do enega predstavnika na volitvah ne glede na število članov ter po enega predstavnika na vsakih dopolnjenih sto članov.

In prav tu se je očitno zataknilo: ne le da lahko člane državnega sveta volijo le tiste organizacije, ki se poklicno ukvarjajo s posamezno dejavnostjo, ampak po pojasnilih DVK tudi svojih elektorjev ne volijo glede na število celotnega članstva, temveč zgolj glede na število članov, ki poklicno delujejo v tej dejavnosti, kar pa se dokazuje na osnovi zaposlitev ali drugih ustreznih pravnih podlag. »Pri tem je poklicna organizacija tista, ki mora izkazati izpolnjevanje pogojev po zakonu,« poudarjajo v komisiji. »DVK mora pri potrjevanju seznama elektorjev sicer preveriti, ali se člani organizacij, ki volijo elektorje, poklicno ukvarjajo z neko dejavnostjo, vendar pa lahko to stori le na podlagi dokazil, ki jih predložijo organizacije.« S komisije nam sicer niso bolj podrobno pojasnili, katera konkretna dokazila bi jim zadostovala za potrditev poklicnega ukvarjanja z umetnostjo.

Precej zanimivo je, da je do tovrstnega zapleta prišlo prvič, pa čeprav je zakon o državnem svetu enak že vse od leta 1992. »Komisija je tokrat ravnala drugače kakor vsakič doslej, kar kaže na neko samovoljnost pri interpretaciji zakonodaje, razlog za to pa ni jasen,« ugotavlja član upravnega odbora Slovenskega centra Pen Anton Peršak, v preteklosti med drugim dvakrat član državnega sveta, sicer pa enako kot Poznič tudi nekdanji minister za kulturo.