Konec leta 2022 je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju sklad) upravljal 73.220 hektarjev zemljišč, vrednih nekaj manj kot 494 milijonov evrov. Od tega je bilo skoraj 84 odstotkov (61.393 hektarjev) kmetijskih zemljišč ali devet odstotkov vseh v državi, 8,2 odstotka (6000 hektarjev) gozdov, 6,17 odstotka (4520 hektarjev) neplodnih zemljišč, dober odstotek (788 hektarjev) pozidanih zemljišč in slab odstotek (517 hektarjev) vodnih zemljišč. Sklad je že za konec leta 2018 načrtoval, da bo upravljal desetino vseh kmetijskih zemljišč v državi, vendar za tem ciljem še vedno zaostaja. Če bi ga hotel doseči, bi jih moral kupiti vsaj petsto hektarjev na leto. Lani je kupil le slabih 220 hektarjev zemljišč, od tega največ kmetijskih.
Širjenje šolskih posesti na državni zemlji
Že sprejete zakonske spremembe in nekatere, ki so še v fazi sprejemanja, bodo skladu odvzele dodatna zemljišča, s katerimi gospodari. Po zakonu o zagotavljanju zemljišč za izvajanje izobraževalnih ter raziskovalnih in razvojnih dejavnosti s področja kmetijstva in gozdarstva bo moral namreč šolam in inštitutom dodatno prepustiti v upravljanje predvidoma okoli šeststo hektarjev kmetijskih zemljišč, družba Slovenski državni gozdovi pa okoli petsto hektarjev gozdov. Avtor tega zakona je bivši kmetijski minister Jože Podgoršek, največji »dobičkar« pa Center biotehnike in turizma Grm Novo mesto, kjer je bil Podgoršek zaposlen pred odhodom v politiko in kamor se je iz politike vrnil.
Grm bo po novem upravljalec kar tristo hektarjev državnih zemljišč, od tega 156,4 hektarja kmetijskih zemljišč in 46,6 hektarja gozdov, čeprav gozdarstva sploh nima v svojem izobraževalnem programu. »Če želimo razvijati kmetijstvo, moramo poskrbeti, da bodo šole imele posestva, kjer se bodo lahko dijaki učili in izobraževali. To je nujno. Vprašanje pa je, kolikšen obseg zemljišč potrebujejo. Ne zdi se mi prav, da nekatere šolske posesti obsegajo tudi po tristo hektarjev, druge pa le dvajset. To razmerje ni pravo,« je za Dnevnik dejala kmetijska ministrica Irena Šinko. Dodajmo, da so v desetčlanski komisiji, ki potrjuje zemljiške kvote šolam, tudi dva predstavnika ministrstva za kmetijstvo in dva predstavnika kmetijskega sklada. Torej so tam na predlog Šinkove.
Neurejene evidence
Sklad bo dodatna kmetijska zemljišča izgubil z novelo zakona o divjadi in lovstvu, ki je v medresorskem usklajevanju. Če bo sprejeta v predlagani obliki, bo moral lovskim družinam in Lovski zvezi Slovenije vrniti kmetijska zemljišča in gozdove, ki so jih morali lovci kot domnevno nekdanjo družbeno lastnino prenesti na sklad. Zdaj naj bi jim sklad okoli sto hektarjev teh zemljišč vrnil. Če bo to storil, bodo verjetno enako zahtevali tudi ribiške družine, planinska in turistična društva, zadruge, nekdanja družbena podjetja ... Z uveljavitvijo zakona o kmetijskem skladu marca 1993 so namreč državna last postali tudi kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih uporabljali našteti.
Sklad se že trideset let trudi urediti evidence o državnem premoženju, s katerim gospodari, vendar mu tega še vedno ni uspelo dokončati. Opredeliti se mora še do lastništva več deset tisoč parcel. Nanj so bile kot nekdanja družbena lastnina tudi pomotoma prenesene nekatere nepremičnine. Lastniško nerazčiščenih je 1776 stavb, ki so na skladovih zemljiščih in ga bremenijo kot upravljalca. Med njimi je na primer devetnajst čebelnjakov, štirje silosi, sedem zgradb za opravljanje verskih obredov, ena stavba za pokopališko dejavnost, zaklonišče, elektrarna, muzej, knjižnica, 54 garaž, dva gostinska obrata, šest ruševin, dve športi dvorani, številna stanovanja …
