Arhiv RS hrani vso našo zgodovino, temelje naše državnosti ter dokumente, ki so nas pripeljali do tega, kjer smo danes kot država, skupnost in družba, je naštela kulturna ministrica Asta Vrečko in dodala, da so z novimi prostori tako zaposleni kot obiskovalci dobili moderne prostore, ki so hkrati reprezentativni, saj je Arhiv RS tudi ogledalo naše države.
Lanskoletne uničujoče poplave so po ministričinem mnenju spremenile pogled družbe na arhive, kar bo sprožilo gradnjo petih regijskih depojev. Arhivi so poleg muzejev po njenih besedah institucije, ki jim javnost najbolj zaupa, saj na podlagi dejstev raziskujejo zgodovino in jo posredujejo javnosti. V arhivu so zaposleni strokovnjaki, ki so varuhi arhiva in spomina, hkrati arhiv odpirajo za raziskovalce in zainteresirano javnost.
Direktor Arhiva RS Andrej Nared je izrazil veselje, da so po 30 letih, odkar je bil kompleks na Poljanski cesti z vladnim sklepom namenjen za potrebe Arhiva RS in Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), preseljeni. Spomnil je, da so do leta 2006 obnovili del objekta, kjer so depoji, severni trakt pa je dolga leta propadal.
Konec leta 2021 so vendarle dobili finančna sredstva in spomladi 2022 začeli s prenovo. Ta je skupaj z montažo notranje opreme trajala približno dve leti in pol. Kot je povedal, je bilo naporno, a je danes izjemno zadovoljen, saj je kvalitativen preskok glede na prostore v Gruberjevi palači, kjer je Arhiv RS domoval skoraj 70 let, velik. V prostorih v Gruberjevi palači so bili utesnjeni, poleg tega je arhiv deloval na več lokacijah po Ljubljani, sedaj pa so po letu 1990 prvič končno vsi zaposleni pod eno streho.
Izrazil je tudi upanje, da bo stavba na Poljanski cesti 40 nekakšno "svetlejše ogledalo odnosa slovenske družbe in države do arhivske dediščine, ki je naša skupna kulturna dediščina".
V sklopu aktualne prenove nekdanje vojašnice so, kot je pojasnil, v celoti ohranili zidove v delu pod kupolo, ki je bila rekonstruirana. Kar je bilo levo in desno od kupole, razen severne fasada, je bilo porušeno in zgrajeno na novo. Prostore za arhiv so povečali tako z razširitvijo samega trakta kot tudi s prizidkom na dvoriščni strani. Tekom prenove so bili ves čas v stiku s projektanti, saj ima vsaka služba oz. del arhiva svoje specifike in potrebe. Ker je kompleks spomeniško zaščiten, je bilo ves čas potrebno usklajevanje z ZVKDS.
V prenovljeni in dograjeni stavbi so tako v kleti urejene garaže, v pritličju je urejena vhodna avla, tam je tudi razstavni prostor. V visokem pritličju so restavratorske in konservatorske delavnice, v naslednji etaži čitalnice, knjižnica in del pisarn za zaposlene, ki jim je namenjena še etaža višje. Prizidek je v celoti namenjen zaposlenim.
Kot je še povedal Nared, je že od začetka v načrtu, da se na južnem delu zgradi še prostor za depoje ter da se povežejo vsi trakti. Potem bi bil dejansko celoten Arhiv RS na enem mestu, je dodal.
V Gruberjevo palačo se bo po novem letu preselil del služb ZVKDS, na Poljanski cesti ostaja restavratorski center.
Lanskoletne uničujoče poplave so po ministričinem mnenju spremenile pogled družbe na arhive, kar bo sprožilo gradnjo petih regijskih depojev. Arhivi so poleg muzejev po njenih besedah institucije, ki jim javnost najbolj zaupa, saj na podlagi dejstev raziskujejo zgodovino in jo posredujejo javnosti. V arhivu so zaposleni strokovnjaki, ki so varuhi arhiva in spomina, hkrati arhiv odpirajo za raziskovalce in zainteresirano javnost.
Direktor Arhiva RS Andrej Nared je izrazil veselje, da so po 30 letih, odkar je bil kompleks na Poljanski cesti z vladnim sklepom namenjen za potrebe Arhiva RS in Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), preseljeni. Spomnil je, da so do leta 2006 obnovili del objekta, kjer so depoji, severni trakt pa je dolga leta propadal.
Konec leta 2021 so vendarle dobili finančna sredstva in spomladi 2022 začeli s prenovo. Ta je skupaj z montažo notranje opreme trajala približno dve leti in pol. Kot je povedal, je bilo naporno, a je danes izjemno zadovoljen, saj je kvalitativen preskok glede na prostore v Gruberjevi palači, kjer je Arhiv RS domoval skoraj 70 let, velik. V prostorih v Gruberjevi palači so bili utesnjeni, poleg tega je arhiv deloval na več lokacijah po Ljubljani, sedaj pa so po letu 1990 prvič končno vsi zaposleni pod eno streho.
Izrazil je tudi upanje, da bo stavba na Poljanski cesti 40 nekakšno "svetlejše ogledalo odnosa slovenske družbe in države do arhivske dediščine, ki je naša skupna kulturna dediščina".
V Arhivu RS po Naredovih besedah hranijo približno 30.000 metrov arhivskega gradiva. Najstarejši fragmenti so iz 9. stoletja, od 12., 13. stoletja naprej je gradivo sklenjeno ohranjeno. Danes gradivo prevzemajo tedensko.
V sklopu aktualne prenove nekdanje vojašnice so, kot je pojasnil, v celoti ohranili zidove v delu pod kupolo, ki je bila rekonstruirana. Kar je bilo levo in desno od kupole, razen severne fasada, je bilo porušeno in zgrajeno na novo. Prostore za arhiv so povečali tako z razširitvijo samega trakta kot tudi s prizidkom na dvoriščni strani. Tekom prenove so bili ves čas v stiku s projektanti, saj ima vsaka služba oz. del arhiva svoje specifike in potrebe. Ker je kompleks spomeniško zaščiten, je bilo ves čas potrebno usklajevanje z ZVKDS.
V prenovljeni in dograjeni stavbi so tako v kleti urejene garaže, v pritličju je urejena vhodna avla, tam je tudi razstavni prostor. V visokem pritličju so restavratorske in konservatorske delavnice, v naslednji etaži čitalnice, knjižnica in del pisarn za zaposlene, ki jim je namenjena še etaža višje. Prizidek je v celoti namenjen zaposlenim.
Kot je še povedal Nared, je že od začetka v načrtu, da se na južnem delu zgradi še prostor za depoje ter da se povežejo vsi trakti. Potem bi bil dejansko celoten Arhiv RS na enem mestu, je dodal.
V Gruberjevo palačo se bo po novem letu preselil del služb ZVKDS, na Poljanski cesti ostaja restavratorski center.
