Upravna inšpekcija in trije veterinarski inšpektorji, ki so opravili nadzor nad delom kolegice Danuše Štiglic, so v postopku trajnega odvzema 24 goved rejcu Rudiju Možganu, ki se je zgodil 14. novembra lani, ugotovili hujše kršitve določil zakona o veterinarskih merilih skladnosti, zakona o zaščiti živali, zakona o inšpekcijskem nadzoru, zakona o upravnem postopku in uredbe o upravnem poslovanju. Trije ugledni in izkušeni veterinarski inšpektorji, ki jih je v izredno verifikacijsko komisijo imenoval direktor inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Fabian Kos, so tudi ocenili, da je bil trajni odvzem živali v tem primeru nesorazmeren in pretiran ukrep, zato jih je rejec, potem ko je zagotovil ustrezne razmere za rejo, v ponovljenem inšpekcijskem postopku januarja letos dobil nazaj. Odločbo o tem mu je izdal inšpektor Aljoša Beljan, potem ko so njegovo kolegico Danušo Štiglic nadrejeni izločili iz nadaljnjega vodenja tega inšpekcijskega postopka.
Inšpektorico so kazensko premestili
Verifikacijska komisija je inšpekcijski nadzor v zadevi Možgan označila za neučinkovit. Med drugim je izpostavila, da je bil inšpektoričin zapisnik z ustno odločbo, ki naj bi bil neposredna pravna podlaga za odvzem živali, za ta ukrep pomanjkljiv, saj v njem ni navedla, zakaj konkretno se je odločila za odvzem.
Delo inšpektorice Danuše Štiglic je vzel pod drobnogled tudi upravni inšpektor Darko Gradišnik, ki je tako v zadevi Možgan kot še v treh drugih lanskih trajnih odvzemih živali, za katere se je odločila, ugotovil hujše kršitve pravil upravnega postopka, zato je generalno direktorico uprave za varno hrano Vido Znoj pozval, naj zoper Danušo Štiglic uvede disciplinski postopek. Izdala ji je opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in jo s 1. februarjem letos iz novomeškega območnega urada začasno premestila na sedež uprave v Ljubljani, kjer dela v sektorju za zdravje in dobrobit živali, opravljanje inšpektorskih del pa so ji do nadaljnjega zamrznili.
Državni inšpektorji tako, državno odvetništvo drugače
Državno odvetništvo, v njegovem imenu višja državna odvetnica Aleksandra Kisovec, je kljub opisanemu skoraj v vsem dalo prav inšpektorici Danuši Štiglic. Ugotovilo je, da je bil inšpekcijski nadzor v zadevi Možgan zakonit. V nasprotju s štirimi uradnimi veterinarji je poudarilo, da je bila na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja z dne 13. in 14. november 2023 odločitev o trajnem odvzemu živali nujna in primerna glede na ugotovljene slabe pogoje reje živali ter slabo rejno in zdravstveno stanje živali. »Odločitev o odvzemu živali je bila zakonita, upravičena in nujna, upoštevajoč dobrobit živali,« je prepričana višja državna odvetnica Aleksandra Kisovec.
Zapisala je tudi, da pri tem ni mogoče prezreti, da so v postopku izvajanja nadzora nad zaščito živali na kmetiji Možgan nepravilnosti ugotovili že leta 2018 in izdali ureditveno odločbo, zamolčala pa je, da je tudi inšpektorica Danuša Štiglic iste zakone samo v letu 2023 kršila še v treh drugih primerih, ko je živali prav tako odvzela na podlagi pomanjkljive ustne odločbe na zapisnik. To je v zapisniku o opravljenem inšpekcijskem nadzoru z dne 22. december 2023 na 22 straneh popisal upravni inšpektor Darko Gradišnik.
Odvetnica: Inšpektorica je ravnala s potrebno skrbnostjo
Da je inšpektorica Danuša Štiglic »relativno obsežno zakonodajo« kršila še v več drugih primerih, je 19. januarja letos na novinarski konferenci potrdil tudi direktor inšpekcije za varno hrano Fabian Kos, enako je v pisni obliki 13. decembra 2023 storila Liljana Kotar, direktorica novomeškega območnega urada uprave za varno hrano, kjer je kot inšpektorica delala Danuša Štiglic, dokler je niso (tudi) na željo Kotarjeve premestili v Ljubljano. Toda nobene od naštetih listin/izjav višja državna odvetnica Aleksandra Kisovec v zavrnitvi poziva za poravnavo ni niti omenila.
»Vlagatelj je že s tem, da je že ob izdaji odločbe v ponovljenem postopku izpolnil vse odrejene ukrepe, sam priznal slabe pogoje za rejo, ki so bili povod za uvedbo inšpekcijskega postopka in odvzem živali,« je zapisala odvetnica in sklenila: »Inšpekcijski organ je v okoliščinah konkretnega primera ravnal s potrebno skrbnostjo, zato ni izpolnjen pravni standard kvalificirane protipravnosti.«
Pirnat: Ukrep odvzema je bil nesorazmeren
Dr. Rajka Pirnata, enega vodilnih strokovnjakov za upravno pravo, zavrnitev predloga za poravnavo in utemeljitev državnega odvetništva nista presenetili. »Treba je vedeti, da državno odvetništvo zastopa državo (ministrstvo, inšpektorat) kot stranko in mora slediti njenim navodilom. Obstoja odškodninske odgovornosti ne presoja neodvisno,« je povedal za Dnevnik. Pripomnil je, da je v odgovoru državnega odvetništva povsem izpuščeno, da je inšpektorica v postopku zagrešila več očitnih kršitev zakona o splošnem upravnem postopku, ki jih državni uradnik ob običajni skrbnosti ne bi smel storiti. »Gre torej za kršitev dolžne skrbnosti ravnanja inšpektorice, kar je po mojem mnenju podlaga za odškodninsko odgovornost,« nam je dejal prof. Pirnat.
Zanj je najbolj obremenjujoča okoliščina veliko hitenje z odvzemom živali. »To ni bilo z ničimer upravičeno, saj bi morala inšpektorica najprej odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti. Dejstvo, da je bil pri tem zavezancu že nekoč prej izveden inšpekcijski postopek, tu ni relevantno, saj se nanaša na drugačno dejansko stanje, torej na drug primer, zato menim, da je utemeljena trditev, da je bil ukrep odvzema nesorazmeren. To je seveda kršitev predpisov, zlasti zakona o inšpekcijskem nadzoru,« je izpostavil Pirnat.
