Kmetje, ki jih je lani prizadela rekordna uničevalna suša, so le dočakali oceno, kolikšno razdejanje je povzročila, toda pot do izplačila državne pomoči, ki jim jo je predsednik vlade Robert Golob obljubil že za konec lanskega leta, bo še dolga. Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah bi morala končno oceno škode potrditi do 15. oktobra, a je to storila s petmesečno zamudo. Zaradi suma, da so posledice suše prenapihnili, so namreč inšpektorji kmetijskega ministrstva vzeli pod drobnogled vinogradnike, hmeljarje in sadjarje.
Nabrekla škoda na grozdju
Do državne pomoči so upravičeni le pridelovalci, pri katerih ocena neposredne škode na posamezni kulturi presega trideset odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje. Na grozdju je bila škoda sprva ocenjena na skoraj enajst milijonov evrov, a pridelovalci, kot kaže, ne bodo dobili niti centa državne pomoči. Inšpektorji so namreč podatke o prijavljeni škodi po suši primerjali s tistimi, ki so jih vinogradniki prijavili v register pridelovalcev grozdja in vina. Ugotovili so, da so imeli lani le 2-odstotni izpad pridelka grozdja v primerjavi s povprečjem zadnjih treh let pred sušo.
Po delni oceni iz lanskega oktobra naj bi skupna škoda zaradi suše na hmelju znašala dobrih devet milijonov evrov. Inšpektorji so ocenjen izpad pridelka zaradi suše primerjali s podatki o pridelku hmelja, ki jih morajo hmeljarji vsako leto prijaviti Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Iz njih izhaja, da je bil lani pridelek količinsko za devet odstotkov skromnejši od povprečja zadnjih treh let. A ker je bilo v letu 2022 prijavljenih površin, na katerih so pridelovali hmelj, šest odstotkov več od triletnega povprečja pred sušo, je državna komisija hmeljarjem prvotno ocenjeno škodo znižala, in sicer na okoli 6,8 milijona evrov. Pri sadjarjih inšpektorji odstopanj pri oceni škode niso zaznali.
Dolga pot do državne pomoči
Ko bo končno oceno škode po lanski suši potrdila vlada, ima ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tri mesece časa, da pripravi program odprave posledic škode. Sprejme ga prav tako vlada, a šele, ko ga potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu in ko z njim soglaša finančno ministrstvo. Načrt državne pomoči mora nato potrditi še evropska komisija, in sicer v dveh mesecih od prejema popolne vloge. Šele potem lahko kmetje pričakujejo denar na svojih bančnih računih.
Izplačala jim ga bo Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja. Živinorejcem, ki so imeli zaradi suše velik izpad krme, je pomoč nakazala že decembra. Državna komisija je škodo na krmnih rastlinah sprva ocenila na skoraj devetdeset milijonov evrov, zdaj je oceno oklestila na nekaj manj kot 83 milijonov evrov, število kultur, ki so bile prizadete več kot 30-odstotno, pa je z 22 zmanjšala na 17. Agencija je prizadetim živinorejcem izplačala skoraj 4,4 milijona evrov državne pomoči, koliko je bodo dobili drugi kmetje, ki jih je suša prav tako prizadela, pa ta trenutek še ni znano. Vlada (Antona Ropa) je bila najbolj velikodušna v sušnem letu 2003, ko je ocenjena škoda znašala 121,5 milijona evrov, odobrena državna pomoč pa 34,9 milijona evrov ali 28,7 odstotka ocenjene škode. Najbolj stiskaška je bila vlada Alenke Bratušek. V letu 2013 je bila škoda po suši ocenjena na 106,2 milijona evrov, odobrena državna pomoč pa je znašala 5,3 milijona evrov ali zgolj pet odstotkov ocenjene škode.
