Ministrstvo za notranje zadeve je decembra lani sprejelo poročilo o izrednem nadzoru, ki je razkrilo nepravilnosti in nezakonitosti pri posredovanju policistov na šestih protestih v letih 2020 in 2021. Toda vmes je država očitno že obrnila ploščo, saj je državno odvetništvo tudi na podlagi stališča notranjega ministrstva zavrnilo enega izmed protestnikov pri poskusu poravnave.
Med posamezniki, ki so v času epidemije občutili povišano stopnjo represije, je tudi Marin Medak. V policijskem postopku se je znašel 26. maja 2020, ko je v manjši skupini protestnikov pred okoljskim ministrstvom na Dunajski cesti v Ljubljani izražal nestrinjanje s predlogom interventnega protikoronskega zakona. Zakonski predlog je med drugim podaljševal omejitev pravic nevladnih organizacij in posledično črtal naravovarstvene in okoljevarstvene varovalke pri gradnji velikih objektov. Policisti so štiri protestnike odnesli v marico in jih odpeljali na policijsko postajo Bežigrad.
Med njimi je bil tudi Medak, na policijski postaji so mu izrekli globo v višini 383,83 evrov, ker ni upošteval odredbe policistke, da se odstrani iz varovanega območja pred ministrstvom, in ker policistom ni že na kraju pokazal osebne izkaznice. S pomočjo odvetnika Dina Bauka je Medak globo že uspešno izpodbil na sodišču. Na sojenju se je izkazalo, da so ga policisti neupravičeno kaznovali. Na podlagi izjav zaslišanih in videoposnetka je sodišče potrdilo, da je Medak pred ministrstvo prišel šele ob 8.53 in ga torej ob 8.35, ko so policisti protestnike pozivali, naj se identificirajo, tam še ni bilo. To je potrdil tudi posnetek, na katerem je bilo razvidno, da je Medak policistom kasneje celo samoiniciativno rekel, da jim lahko pokaže osebno izkaznico. Kljub temu so ga skupaj z drugimi strpali v marico in odpeljali na policijsko postajo.
Nadzor policije potrdil več kršitev
Sodišče je za nameček ugotovilo, da varnostnik in policisti protestnikom niso znali pojasniti, kje je varovano območje, s katerega bi se morali odstraniti. Pravzaprav ni bilo jasno, ali protestniki sploh sedijo na varovanem območju, zato »ukaz policistov storilcu, da se iz tega razloga odstrani s kraja, ni bil zakonit,« med drugim piše v sodbi.
Konkretni primer so po menjavi oblasti vzeli pod lupo tudi na notranjem ministrstvu, kjer so v izrednem nadzoru policijskih aktivnosti na šestih protestih potrdili, da policisti niso imeli pravne podlage za Medakovo privedbo in uporabo prisilnih sredstev. Zakon o nalogah in pooblastilih policije so prav tako kršili, ker postopka niso zaključili takoj, ko so ugotovili identiteto domnevnih kršiteljev, in ker so uradni zaznamek o uporabi prisilnih sredstev napisali šele naslednji dan, čeprav zakon veleva, da morajo policisti o tem vedno poročati še isti dan.
Medak napoveduje tožbo
Ker sta tako sodišče kot ministrstvo za notranje zadeve ugotovila, da je bilo ravnanje policistov protipravno, je Medaka presenetil odgovor državnega odvetništva, na katerega je naslovil zahtevek za poravnavo obveznosti s predlogom za mirno rešitev spora, s katerim od države zahteva 7000 evrov odškodnine zaradi kršitve štirih ustavno varovanih pravic in svoboščin. Čeprav je kandidat za državnega odvetnika, ki je obravnaval Medakov zahtevek, pogledal v sodni spis, omenjeno poročilo o izrednem nadzoru in dodatno pridobil stališče notranjega ministrstva, je v obrazložitev med drugim zapisal, da je Medak »s svojim protipravnim ravnanjem, udeležbo na neprijavljenem shodu in neupoštevanjem ukaza, naj se odstrani z varovanega območja, sam povzročil, da so ga policisti z namenom ugotavljanja identitete privedli na policijsko postajo«. Na državnem odvetništvu so v odgovoru tudi zapisali, da »glede na navedeno ni podano protipravno ravnanje policije kot predpostavka za odškodninsko odgovornost države, zato je odškodninski zahtevek v celoti neutemeljen«.
Pri obrazložitvi še posebej bode v oči sklicevanje na pridobljeno stališče ministrstva za notranje zadeve, zaradi česar je mogoče sklepati, da je notranje ministrstvo ponovno zavzelo bolj restriktivno držo – tokrat celo v nasprotju z lastnimi ugotovitvami iz lanskega leta.
Medak je včeraj že napovedal, da bo proti državi vložil tožbo, na državnem odvetništvu pa so nam pojasnili, da v tej fazi primera še ne morejo komentirati.
