Predelovalci komunalnih odpadkov, združeni v Gospodarsko interesno združenje centrov za ravnanje z odpadki Slocero, opozarjajo, da bodo imeli prihodnje tri mesece velike težave z odvozom oziroma skladiščenjem gorljivega dela komunalnih odpadkov. V skladiščih se utegnejo spet nakopičiti tone komunalnih odpadkov, ki bi jih bilo treba zažgati, a jih nihče ne bo hotel sprejeti. Cementarne v tujini, kamor roma večji del gorljivih komunalnih odpadkov, so namreč med januarjem in marcem družno napovedale remonte, kar pomeni, da se bodo kupi že zbranih in ločenih odpadkov, ki so primerni le še za sežig, zataknili v slovenskih skladiščih. Predelovalci zato pozivajo vlado, da težavo čim prej uredi na sistemski ravni.
Kam z odpadki?
Na leto nastane približno 230.000 ton komunalnih odpadkov, a v Sloveniji trenutno obstaja le en objekt za termično obdelavo odpadkov, in sicer Toplarna Celje, ki jo upravlja javno podjetje Simbio. Dovoljenje jim omogoča sežig 30.000 ton komunalnih odpadkov, kar je približno 14 odstotkov vseh gorljivih odpadkov v državi oziroma zadostuje za potrebe občin savinjske regije. Manjši del gorljivih komunalnih odpadkov predelovalci predajo v sežig cementarni Anhovo. Večino v Sloveniji nastalih gorljivih komunalnih odpadkov pod tržnimi pogoji odpeljejo na sežig v tujino, večinoma tik čez mejo, v Avstrijo ali na Madžarsko.
»Sežig je v zakonu o varstvu okolja opredeljen kot javna gospodarska služba, pogojev za to pa v Sloveniji ni,« je težavo strnil Igor Petek, direktor družbe Publikus, ki skrbi za zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov na območju Postojne, Pivke, Kamnika in Komende. Trenutno vsak izvajalec javne gospodarske službe sežig gorljivega dela komunalnih odpadkov ureja zase. Ti odpadki se večinoma izvozijo v cementarne in sežigalnice v Avstriji, denimo v Arnoldstein, ki je od Kranjske Gore oddaljen slabih 10 kilometrov, ali na Madžarskem. »Recesija se je najprej pokazala v gradbeništvu. Tako je večina cementarn, ki sprejemajo gorljive odpadke, med januarjem in marcem napovedala remonte. To pomeni, da takrat ne bodo sprejemali novih količin odpadkov. Hkrati je nedavno zgorela ena največjih evropskih sežigalnic na Nizozemskem. To pomeni, da je nastal zelo velik pritisk na tiste cementarne in sežigalnice, ki sploh še sprejemajo odpadke,« pojasnjuje Petek. »Težko je dobiti proste zmogljivosti, velika težava je s prevzemi, kar posledično vpliva na cene. Te so trenutno izjemno visoke,« je dodal. Sami bodo problem lahko premostili, saj imajo z izvajalcem, ki zanje prevzema gorljivi del komunalnih odpadkov, pogodbeno določeno, da prevzete odpadke skladišči do pet tednov. »Predvsem veliki prevzemniki komunalnih odpadkov pa se bodo soočili s težavami, saj tako velikih količin ni mogoče kar tako skladiščiti,« je opozoril.
Že septembra opozorili vlado
Predelovalci komunalnih odpadkov, združeni v GIZ Slocero, ki mu predseduje Franc Dover, direktor mariborske Snage, so opozorili, da so skladišča prepolna, gorljiva frakcija pa neprimerno skladiščena. »Stanje v zadnjem letu postaja nevzdržno; prevzemniki dvigujejo cene ne glede na neutemeljeno povečanje stroškov, po principu vzemi ali pusti,« so zapisali v združenju. Za nameček so »dosedanji prevzemniki odpadkov za sežig v letu 2024 napovedali drastično zmanjšanje količin gorljive frakcije pri prevzemu«. Ker se težave stopnjujejo že od poletja, so septembra nanje opozorili vlado in jo pozvali, naj zadevo sistemsko uredi. Predlagali so, da bi pristojno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo objavilo razpis za podelitev začasne koncesije oziroma sklenilo pogodbo z izvajalcem, ki bi do zgraditve sežigalnice v Sloveniji prevzemal gorljive komunalne odpadke pod enakimi pogoji za vse izvajalce obveznih občinskih gospodarskih javnih služb. Odgovor pričakujejo danes. Če odgovora ne bo, bodo sprejeli ukrepe, »ki bodo imeli finančne posledice za uporabnike storitev«, so napovedali.
Čeprav torej zakon določa, da je sežig odpadkov, ki so gorljivi in niso primerni za recikliranje, obvezna gospodarska javna služba, v državi ni vzpostavljenih pogojev, da bi izvajalci gospodarske javne službe to svojo zakonsko obvezo lahko izvajali. Lani sprejeta uredba o opravljanju obvezne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov za sežig določa sežigalnice, ki pa jih po ocenah združenja vsaj še pet let ne bo. »V praksi to pomeni, da dokler ne bodo podeljene koncesije in objekti zgrajeni, takšne službe dejansko ni,« so zapisali v združenju. Zakon o varstvu okolja (ali kateri drug zakon) ne predvideva rešitve za prehodno obdobje. Zato predelovalci od vlade zahtevajo, da zagotovi neposredno izvajanje te zakonsko določene javne službe.
