»Ali je v tem času še vedno treba utemeljevati, zakaj človek potrebuje jezik, za kaj se uporablja, na kaj vse vpliva in kakšen prispevek k osebnemu razvoju človeka in njegove identitete pomeni uporaba jezika, s katerim se izraža, sprejema informacije, razume in sporazumeva?« je Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije na današnjem posvetu 20 let zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika nagovoril prisotne v državnem svetu.

Junija lani je bil slovenski znakovni jezik vpisan v ustavo, zato gluha skupnost pričakuje, da ne bo ostalo le pri črki na papirju. »Znakovni jezik je vpisan v ustavo. Veselje. Ampak – to je samo na papirju. Zdaj bo treba tudi delati. Veliko delati, tako na področju izobraževanja, zaposlovanja kot sociale in še marsičesa,« je ob dnevu slovenskega znakovnega jezika, ki ga obeležujemo 14. novembra, dejala dolgoletna borka za pravice gluhe skupnosti Marija Möderndorfer.

Država bi po Juhartovih besedah morala poskrbeti za sistemski vir za razvoj in raziskovanje znakovnega jezika vseh, ki so gluhi od rojstva ali pa so sluh izgubili zaradi bolezni oziroma poškodbe in uporabljajo znakovni jezik za vse tisto, za kar mi uporabljamo slovenski jezik. Poleg tega bi morala zagotoviti posebno službo oziroma kader znotraj službe za slovenski jezik tudi za področje znakovnega jezika. Juhart je izpostavil, da so gluhe osebe med invalidi najslabše izobražene. »Po novem letu bomo pripravili razpis, ki bo namenjen osebam s prilagojenim načinom govora. Nadaljevali bomo tudi pilotni projekt, ki smo ga pripravili z RTVS in fakulteto za računalništvo in informatiko, to je samodejno podnaslavljanje televizijskih programov,« je obljubil Marko Jenšterle iz službe za slovenski jezik na ministrstvu za kulturo.