Poslanci bodo predvidoma danes potrdili zakon o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti, ki predvideva subvencije letalskim prevoznikom za vzpostavitev linij iz Slovenije. Prevozniki, ki bodo v naslednjih treh letih vzpostavili letalske povezave s Slovenijo, bodo po zakonu upravičeni do sofinanciranja 50 odstotkov letaliških pristojbin, in sicer v skupni vrednosti 5,6 milijona evrov letno oziroma 16,8 milijona evrov v triletnem obdobju.
Zakon po besedah državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Matevža Frangeža meri na »tiste destinacije, ki so za slovenske ljudi, državo in slovenski turizem ter gospodarstvo posebej pomembne«. Predvsem gre za povezave, ki ob odsotnosti državne pomoči načeloma ne bi bile vzpostavljene. »Naša finančna ocena temelji na tem, da bi predvidoma za 255 dni v letu zagotovili 10 letalskih povezav dnevno, ob predpostavki, da bo na letalu od 120 do 130 potnikov,« je pred desetimi dnevi pojasnila tedaj še državna sekretarka, danes pa ministrica, zadolžena za promet, Alenka Bratušek.
Potrebe bodo šele opredelili
Država naj bi financirala le direktne letalske povezave, konkretne linije pa naj bi v nadaljevanju opredelili ministrstvi za infrastrukturo in gospodarstvo; da se bodo potrebe šele definirale, je bila ena izmed kritik, ki jih je v včerajšnji parlamentarni razpravi izpostavil Rado Gladek iz SDS. V operativnem programu bodo na obeh ministrstvih določili tudi natančnejša merila in odstotek financiranja za posamezno letalsko linijo, potem pa bo ministrstvo za infrastrukturo objavilo še javni razpis. Prevoznik bo do pomoči upravičen, če letalska povezava, za katero želi prejeti pomoč, ni bila vzpostavljena ali načrtovana v letu pred objavo razpisa. Vlada si sicer obeta, da bi prve pogodbe s prevozniki za dodelitev subvencije podpisali že do konca marca in s tem zagotovili boljšo povezljivost že za poletno sezono, ki se začne konec marca. V okviru novega ministrstva za infrastrukturo sicer deluje tudi delovna skupina, ki ugotavlja upravičenost ustanovitve nove nacionalne letalske družbe.
Klavrn izkupiček že dodeljenih subvencij
Sicer pa so poslanci včeraj izpostavili predvsem velik padec letalskega potniškega prometa iz Slovenije in v njo. »Slovenija je na dnu lestvice evropskih držav po okrevanju letalskega potniškega prometa. Avgusta lani je bilo 42 odstotkov manj letov kot avgusta leta 2019,« je znano statistiko povzel tudi Frangež in spomnil, da je država že med epidemijo z dvema razpisoma subvencionirala letalske povezave v dveh letih v skupni vrednosti 5,6 milijona evrov.
Čeprav je država v času pandemije z nekaj sto tisočaki podprla posamezne letalske prevoznike, ki so vzpostavili linije iz Slovenije in v njo, se te linije po izčrpanju finančne podpore niso vse ohranile. Eden izmed prevoznikov, ki jih je država finančno podprla, je bil denimo Wizz Air, ki je za vzpostavitev povezave z letališčem v Londonu v minulih letih prejel spodbudo v višini 268.152 evrov. Ne glede na to se je lansko jesen odločil, da te povezave ne bo ohranil.
Tudi največji evropski letalski prevoznik Ryanair ne leti z brniškega letališča. To ostaja edino evropsko letališče, s katerega Ryanair ne leti. Leti sicer z več kot 250 letališč. Predstavniki Ryanaira so se julija lani sestali s predstavniki gospodarskega in infrastrukturnega ministrstva ter, kot je razvidno iz povzetka vsebine sestanka na Erarju, povedali, da bi radi z brniškega letališča začeli leteti letos poleti, a da jih odvračajo zelo visoki stroški in letališke pristojbine, ki jih mora plačati potnik. Podobno težavo so izpostavili predstavniki druge največje evropske letalske družbe EasyJet. Neuradno naj bi vsi trije omenjeni nizkocenovni prevozniki (ponovno) vzpostavitev povezav s Slovenijo pogojevali z državnimi finančnimi podporami.
