Spremembe, ki se obetajo pri merjenju obremenitev ambulant družinske medicine in ambulant v primarni pediatriji, so med zaposlenimi v zdravstvu zanetile precejšnje razburjenje. Interpretacije načrtov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in ministrstva za zdravje, ki med zdravstvenimi delavci krožijo v teh dneh, so zelo različne. Ponekod se bojijo, da jim bodo zdravstvene oblasti naložile znatno večje obremenitve in da bodo mesta za zdravnike v tem delu javnega sistema v še večji meri ostajala nezasedena, smo neuradno izvedeli. Na ZZZS katastrofične razlage zavračajo. Spremembe bodo prinesle boljši pregled nad obremenitvami ambulant, so prepričani, obenem pa bodo dobre za bolnike.

Nagrade za bolj obremenjene ekipe

Meja, ki posameznemu zdravniku oziroma ambulanti omogoča odklanjanje dodatnih vpisov pacientov, je danes postavljena pri 1895 glavarinskih količnikih. Na to raven, ob kateri je bilo iz leta v leto težje najti prostega zdravnika, so jo oblasti znižale v mandatu vlade Marjana Šarca. Kdaj jo bo posamezna ambulanta dosegla, je med drugim odvisno od starosti pacientov. Prebivalci so v tem primeru danes razdeljeni v širše skupine, so spomnili na ZZZS. Posameznik, ki je star 75 let, na prihodek iz glavarine za zavarovano osebo tako vpliva enako kot pacient, ki se približuje stotemu letu. Tudi otroke, ki so stari od enega do šest let, trenutna merila obravnavajo enako. Po novem bo na glavarinske količnike vplivalo vsako dodatno leto pacientove starosti, je razvidno iz pojasnil ZZZS, pri novih merilih obremenitev pa bodo upoštevali pogostost obiskov in zahtevnost obravnav v posameznem starostnem obdobju. Analiza je na primer pokazala, da otroci v prvih dveh letih življenja zdravnika potrebujejo pogosteje kot v preostalem predšolskem obdobju, zdravljenja pa so takrat zahtevnejša. Glede na aktualni predlog bodo glavarinski količniki pri otrocih pri enem ali dveh letih posledično višji kot pri štiriletnikih ali petletnikih. Sprememba glavarinskih količnikov bo bolj realno prikazala obremenitve zdravnikov glede na število in zahtevnost obravnav pacientov, pričakujejo na ZZZS, temu pa bo sledilo tudi pravičnejše financiranje.

Prag obremenitev, do katerega morajo v ambulanti še sprejemati nove paciente, bo po novem postavljen pri 1348 glavarinskih količnikih, ki pa bodo glede na pojasnila ZZZS ekvivalent dosedanjim 1895 glavarinskim količnikom. Večina zdravnikov, ki mejo dosega že zdaj, bo imela možnost odklanjanja dodatnih vpisov tudi v prihodnje. Opredeljevanje dodatnih pacientov bi sicer prineslo višjo glavarino, ki bi se lahko v drugem koraku odrazila tudi v višjih prihodkih zaposlenih (pri tem bi postavili zgornjo mejo dodatnih vpisov, do katere bi upoštevali ta princip). Z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo pripravljajo na ministrstvu za zdravje, bodo ta sredstva glede na napovedi ZZZS tudi vir za nagrajevanje zdravstvenih delavcev v timih družinske medicine in pediatrije. V tem primeru bodo prejemali dodatek k plači. Uvedba regresijske lestvice, ki bo podlaga za nagrajevanje, bo po trenutni oceni na letni ravni stala 4,5 milijona evrov, dodatnih 4,2 milijona evrov na letni ravni pa bodo predvidoma namenili za novo obračunavanje kurativnega pregleda pacienta z več diagnozami. S spremembami skušajo spodbuditi celovito obravnavo bolnikov, pojasnjujejo na ZZZS, pa tudi stike s pacienti v samih ambulantah. Pri obračunavanju tako na primer ne bodo več spremljali kratkih obiskov v živo in na daljavo, sredstva za te obiske pa bodo zdravstveni domovi in koncesionarji glede na trenutne načrte prejeli prek glavarin. Delež, ki ga bodo v osnovnem zdravstvu prejemali na osnovi glavarine, se bo obenem povečal s 50 na 71 odstotkov. Z manjšo potrebo po beleženju posamičnih storitev se lahko ob takih spremembah ne nazadnje zmanjšajo administrativne obremenitve, so še spomnili na ZZZS.

Ravnikar: Osnovno zdravstvo je krhko

Podatkov je za zdaj premalo, da bi lahko ocenili vpliv sprememb, meni Rok Ravnikar, predsednik odbora Zdravniške zbornice Slovenije za osnovno zdravstvo. Zdravniki primarne ravni so zaskrbljeni zaradi netransparentne priprave sprememb, opaža. »Vemo pa, da je osnovno zdravstvo kadrovsko kritično podhranjeno, krhko in ga lahko vsak neustrezen eksperiment hitro zaniha v nevarno smer,« je opozoril Ravnikar. Prenova glavarinskih količnikov je potrebna zaradi zastarelosti obstoječih in zaradi neustreznega ocenjevanja potreb bolnikov zgolj na podlagi starosti, ugotavlja, a se aktualni predlog ne sklada s povečevanjem potreb z naraščanjem starosti bolnikov. Poleg tega so podatki o obračunanih storitvah, če jih spremljajo le še podatki o starosti in spolu ljudi brez zdravstvenih podatkov in socioekonomskih kazalnikov, po oceni Ravnikarja daleč premalo konkretni, da bi lahko na tak način izračunavali realno zahtevnost obravnav posameznih bolnikov.