Vodstvo Slovenskih železnic dogodek obžaluje; kaj vse je šlo narobe, pa bo pokazala notranja preiskava, ki naj bi bila končana v tem tednu. Kmalu po nesreči so na SŽ ocenili, da je šlo za splet nesrečnih dogodkov in da je nesrečo zakrivila človeška napaka. Delavci na progi neuradno o prihodu vlaka niso bili obveščeni, niso pa ga niti videli ali slišali, saj je poleg prometnika zatajila tudi čuvajska služba. »Vzrok nesreče bomo pojasnili, ko bo preiskava končana, predvidoma še v tem tednu. Glavna ovira so izjave vpletenih, ki so še vedno odsotni,« so nam na SŽ odgovorili danes.

Je bil pa zato nekoliko bolj jasen Daniel Lenart, glavni preiskovalec železniških nesreč in incidentov pri ministrstvu za infrastrukturo: »Glede na dejstvo, da protokoli v podzakonskih aktih predpisujejo varovanje progovne delovne skupine z več varovali, ki pa slonijo izključno na človeškem dejavniku, je mogoče z gotovostjo trditi, da je za nesrečo odgovoren človeški dejavnik. V preiskovalnih postopkih, ki so bili doslej opravljeni, je bilo ugotovljeno, da več udeleženih oseb neposredno pred nesrečo ni izvedlo predpisanih varnostnih protokolov.« Preiskava še poteka, je pa varnostni organ že izdal upravljalcu javne železniške infrastrukture SŽ – Infrastruktura ter podjetju SŽ – VIT, ki upravlja vlečna vozila za SŽ – Potniški promet in SŽ – Tovorni promet, prva varnostna priporočila. Nekatera so že upoštevali.

V družini so se medtem odločili javno spregovoriti prav zato, da bi smrt njihovih najbližjih streznila pristojne. »Slab občutek imamo, da se bo zadeve ponovno skušalo pomesti pod preprogo.« Vsaj malo zadoščenja in tolažbe bi jim prineslo dvoje: da bi krivci odgovarjali in da bi se ob vsej tehnologiji, ki je danes na voljo, sistem izboljšal. »Če sta že morala umreti onadva, naj se pravočasno preprečijo vsaj nove žrtve,« poudarjajo. Družina namerava proti SŽ vložiti tožbo.

Pred dvema letoma so vlak videli še pravi čas

Že 23. aprila 2021 naj bi oče doživel zelo podobno nesrečo, kot se je zgodila tokrat. »Na srečo je oče takrat pravočasno videl vlak in so delavci odskočili stran, uničeni so bili le stroji. Tudi takrat jih prometnik – ni šlo za isto osebo kot pri zadnji nesreči – ni opozoril, da prihaja vlak. To je bilo jasno opozorilo, da nekaj v sistemu ne deluje. Kaj se je od takrat spremenilo?« sprašuje Arijana Bogdanić, ki je v nesreči izgubila moža in očeta. »Mož je po tisti nesreči zbolel za sladkorno boleznijo,« dodaja njena mama Nevenka Ilić, ki je prav tako ostala vdova. Na SŽ so nam skopo pojasnili le, da je bil pri nesreči leta 2021 »progovni prometnik obravnavan skladno z določili sistema varnega upravljanja«. Na PU Koper pa so povedali, da je bila po njihovem vedenju – zadevo je prevzela cerkniška policijska postaja – podana kazenska ovadba zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prevoza.

Dado Ilić izpostavlja, da je oče večkrat prihajal v spore s svojimi nadrejenimi zaradi opozarjanja na pomanjkljivo varnost. »Protestiral je, če so jim dodelili samo enega čuvaja. Ko so dobili na gradbišče turške delavce, ki niso znali nobenega drugega jezika, jih je dobesedno za roko vlekel s tirov, saj niso razumeli navodil. Večkrat se je tudi spraševal, kako je mogoče, da so zdravniška potrdila za delo dobili nekateri, ki so hodili na delo alkoholizirani, in jih je sam poslal domov. Čeprav je imel rad svoje delo, je komaj čakal, da gre po 42 letih dela na Slovenskih železnicah v penzijo. Kot človek stare šole je obžaloval, da je kvaliteta dela zadnja leta padla. Vztrajal je le še zato, da bi čim bolje vpeljal svojega zeta, ki je na železnicah začel delati pred komaj poldrugim letom.«

Na SŽ odgovarjajo, da uradnih pritožb pokojnega delovodje nimajo. »Na Slovenskih železnicah imamo ravno za ta namen odprte elektronske naslove, na katere se lahko zaposleni kadar koli obrnejo, tudi anonimno. Takih opozoril ali prijav ni bilo,« zatrjujejo.

Izvedeli od potnika na vlaku

Pokojni 59-letni Novo Ilić je bil delovodja, medtem ko je njegov 43-letni zet Borislav Bogdanić opravljal fizično delo. Nesrečna usoda je hotela, da je bil tistega dopoldneva iz smeri vožnje vlaka prvi na udaru. »Oče naj bi se po pripovedovanjih drugih udeleženih malo pred nesrečo povzpel na hrib nad progo – morda prav zato, da bi preveril, ali prihaja vlak – in se nato spustil nazaj na delovišče, ravno k svojemu zetu, ko je izza ovinka prišel vlak,« povzema Ilić.

»V medijih sem zasledila novico o hudi železniški nesreči med Postojno in Prestrankom. Takoj sem pomislila na najhujše, saj smo vedeli, da mož in oče delata na tem odseku.« Nato se je začela agonija, saj nikakor niso mogli do informacij, kaj se je zgodilo in kdo je mrtev. Očetov in možev telefon sta zvonila v prazno. Tudi sodelavci oziroma nadrejeni se niso oglašali. »Poklical me je prijatelj, čigar oče je bil slučajno med potniki na vlaku. On je sporočil, da sta menda žrtvi prav moj oče in svak,« pravi Ilić.

Na kraj nesreče niso mogli, ker niso natančno vedeli, kje se je zgodila. »Na postojnski železniški postaji pa so se pred nami dobesedno zaprli v pisarne. Po vratih sem razbijal, da bi le prišel do kakšne informacije. Nato smo slučajno naleteli na nekoga, ki nam je potrdil zle slutnje. Sestra in mama sta se zrušili,« tragični dan podoživlja Ilić. Predstavniki policije in Slovenskih železnic so jih prišli na dom uradno obvestit šele več kot pet ur po nesreči.

Dogajanje usodnega dopoldneva poskušajo sestaviti iz vseh informacij, ki jih dobivajo od udeleženih in drugih, a verodostojne slike še nimajo. Nekateri koščki manjkajo, drugi se ne ujemajo.

Opozarjali na površnost prometnika

Po neuradnih informacijah naj bi šlo narobe praktično vse, kar je lahko šlo.

Glavna odgovornost naj bi bila na prometniku, ki naj bi s pritiskom na gumb signalnovarnostne naprave večkrat potrdil, da je ekipo oziroma čuvaja obvestil o prihajajočem vlaku, a v resnici tega ni dejansko storil. Naprava mu namreč preprečuje odpraviti vlak, če predhodno dvakrat ne potrdi, da je delovna skupina obveščena o prihodu vlaka. Da dotični prometnik ne opravlja svojega dela tako, kot bi bilo treba, naj bi delavci sicer opozarjali že nekaj časa. Po neuradnih informacijah naj bi svoje pripombe predstavili tudi na sestanku v začetku decembra, na katerem so bili prisotni tudi predstavniki sindikata. »In kaj je bil odgovor? Da so ga opozorili in da je bil tudi že denarno kaznovan,« pravi Arijana Bogdanić. Ali to drži, nam na SŽ niso odgovorili. Neuradno naj bi bil leta 2017 že kaznovan, a je skladno z zakonodajo opravil vse postopke za vrnitev na delovno mesto. Trenutno je suspendiran in v postopku disciplinske odpovedi. Suspendiran je tudi čuvaj.

Dodatna nesrečna okoliščina naj bi bila, da je bil na delovišču takrat samo en čuvaj, saj naj bi drugi malo pred tem odšel z delavcema na drugo lokacijo zaradi nujnega popravila, tretji pa ga ni nadomestil. Edini čuvaj naj tudi ne bi stal pred deloviščem, temveč na njegovem koncu, in prav tako ni nikogar obvestil, da prihaja vlak.

Slovenske železnice obljubile finančno pomoč

Od Slovenskih železnic oziroma njenega direktorja Dušana Mesa je družina za zdaj dobila obljube o denarni pomoči in štipendijah za otroka, ki sta ostala brez očeta in starega očeta, ponudili so jim tudi psihološko pomoč. Prav generalni direktor je po besedah družine med vsemi predstavniki podjetja pokazal še največ sočutja. Družini je že kmalu po nesreči izrekel sožalje po telefonu in jih tudi osebno obiskal na domu. Medtem so izrazi sožalja in podpore prihajali z vseh strani, tudi od neznancev. Posebej hvaležni so za pozornost postojnske osnovne šole Antona Globočnika, ki jo obiskujeta otroka pokojnega. Zelo pozitivno sta bila Ilić in Bogdanić presenečena tudi nad odzivom in pomočjo njunega delodajalca, podjetja MOL.

Sindikat za nujno zmanjšanje vpliva človeškega dejavnika

Milorad Šljivić, predsednik Sindikata železniškega prometa Slovenije in predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu podjetja SŽ – Infrastruktura, dogodka javno še ni hotel podrobneje komentirati, češ da se bodo predstavniki sindikata na to temo s predstavniki delodajalca še pogovarjali. V sindikatu so sicer takoj po nesreči zahtevali popolno prepoved opravljanja vzdrževalnih del pod prometom, dokler delodajalec ne izvede dodatnih ukrepov za varovanje delovnih skupin (tehnično varovanje). Te so na SŽ – Infrastruktura uvedli prejšnji petek. Kakšni so ti ukrepi, na SŽ niso natančno razložili, na ministrstvu pa so nas v zvezi s tem usmerili prav na SŽ.

Na splošno so zapisali, da SŽ – Infrastruktura na tej progi uporablja sodobno tehnično varovanje v sklopu elektronskih signalnovarnostnih naprav, kot je bilo tudi v primeru nesreče, vendar se kljub temu v celoti ne da izključiti človeškega dejavnika. Za varovanje delovnih skupin na večjih oziroma linijsko dolgih gradbiščih imajo tehnično opremo, ki s svetlobnimi in zvočnimi signali dodatno opozarja na prihod vlaka: »Preostalo tehnično opremo, ki bo primerna za naše razmere in bo dopolnilno varovanje in pomoč progovnemu čuvaju, bomo uvajali postopno, po opravljenem testiranju s strani vpletenega osebja, vendar opozarjamo, da dodatno tehnično varovanje ni samo po sebi rešitev in zanašanje samo na delovanje te naprave pomeni preveliko tveganje.« V sindikatu pa opozarjajo prav na nujnost zmanjšanja vpliva človeškega dejavnika. »Nesprejemljivo je, da so življenja naših delavcev na progi odvisna samo od zaupanja in prepričanja o nezmotljivosti enega človeka (progovnega prometnika).«