Pravosodno ministrstvo namerava letos državnemu zboru v sprejem predlagati najmanj deset zakonskih predlogov. Med njimi je za širšo javnost bržkone najbolj zanimiv predlog zakona za ustavitev prekrškovnih postopkov med epidemijo covida-19, ki bo nevtraliziral kazni, izrečene na podlagi ustavno spornih vladnih odlokov. Na pravosodnem ministrstvu zatrjujejo, da se bodo držali predvidene časovnice in bodo zakonski predlog zadnji dan januarja poslali v strokovno in medresorsko usklajevanje.
Večina jih globe ni plačala
Zakon bo poskrbel za zakonsko podlago za povračilo vseh plačanih glob in stroškov postopka ter prisilne izterjave. Še odprti postopki se bodo ustavili, prav tako se bodo prekinili postopki za izvrševanje nadomestnega zapora, dela v splošno korist in vsi drugi še odprti postopki. Postopek vračanja že plačanih glob bo stekel po uradni dolžnosti, izpeljati pa jih bodo morali tisti organi, ki so globe izdali. »Cilj predlagane normativne rešitve je, da izplačane globe vračamo čim bolj avtomatično in s čim manj težavami za upravičence,« pravijo na pravosodnem ministrstvu, kjer so našteli več kot 62.000 spornih prekrškovnih postopkov, ki so stekli med 15. marcem 2020 in 30. majem 2022. Skupen znesek glob znaša 5.754.540,63 evra in od tega so kršitelji že plačali približno tretjino, za skoraj štiri milijone evrov glob pa je v postopku prisilne izterjave.
Po naših informacijah so na pravosodnem ministrstvu veliko časa namenili ustrezni in ustavno vzdržni argumentaciji zakonskih rešitev, saj ne bi bilo nič nenavadnega, če bi SDS kot največja stranka nekdanje tretje Janševe vlade zakon izpodbijala pred ustavnim sodiščem.
Upoštevala bi lokalne posebnosti
Med zakonskimi predlogi pravosodnega ministrstva, o katerih naj bi državni zbor glasoval že letos, so med drugim tudi novele zakona o upravnem sporu, insolvenčne zakonodaje, zakona o izvršbi in zavarovanju, že na januarski seji pa bodo poslanci odločali o manjši noveli kazenskega zakonika in predlogu zakona o zaščiti prijaviteljev.
Letos naj bi začeli tudi pripravo povsem novega zakona o kazenskem postopku in nadaljevali prenovo sodniške zakonodaje. Na pravosodnem ministrstvu so že konec leta 2021 in v začetku lanskega leta pripravili osnutke predlogov novega zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi, ki bi med drugim uvedla enovitega prvostopenjskega sodnika (zdaj se ti delijo na okrajne in okrožne), osnutek pa je tudi predvideval, da bi z začetkom leta 2024 ukinili vsa okrajna sodišča. Današnja okrajna sodišča bi postala zunanje enote okrožnih sodišč.
Toda pod pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan bo reforma očitno potekala drugače, kot je bila prvotno zastavljena. Na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva je ministrica pojasnila, da reorganizacije oziroma optimizacije mreže sodišč najverjetneje ne bodo izvedli na ravni celotne države. Povedala je, da bodo upoštevali lokalne posebnosti in da lahko mrežo sodišč reorganizirajo tudi po fazah. Najprej tam, kjer je najlažje.
O reformi mreže sodišč se v sodstvu govori že dlje časa, enako dolgo pa je tudi pričakovanje, da bo ukinjanje okrajnih sodišč marsikje naletelo na odpor lokalnih oblasti. Tako zaradi praktičnih kot tudi zaradi povsem simbolnih razlogov. Potem ko je pravosodno ministrstvo pred dobrim letom pripravilo osnutek reforme, je bilo mogoče slišati tudi kritike, naj zakon natančno določi pravila, po katerih se bodo lahko po reformi ukinjali in ustanavljali zunanji oddelki sodišč, ne pa da bo o njihovi usodi odločal predsednik vrhovnega sodišča, kot je predvideval osnutek predloga zakona o sodiščih.
