Evropa z vetrom pridela 19 odstotkov električne energije, Danska kar 48 odstotkov, Slovenija pa 0,06 odstotka. Po številu megavatnih ur električne energije, proizvedenih s pomočjo vetra, je Slovenija v primerjavi z Evropo na predzadnjem mestu. Manj vetrne energije izkoristi samo Malta. V Sloveniji stojijo tri vetrnice: ena je v Dolenji vasi v občini Divača, dve sta pri Razdrtem. Četrta naj bi se do konca leta poskusno zavrtela v Malem Logu v občini Loški Potok. Naložba je ocenjena na nekaj manj kot dva milijona evrov in pol. Investitor je v državni lasti.
»Projekt Mali Log je bil pravzaprav projekt občine. Pripeljala ga je čez vse zakonodajne ovire in pridobila gradbeno dovoljenje, nato pa je ugotovila, da za gradnjo nima zadostnih sredstev,« je razložila Anamarija L. Mrgole, vodja vetrnih projektov v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM). Vodstvo občine je zato navezalo stik z državnimi elektrarnarji. »Opravili smo študijo izvedljivosti in ugotovili, da je smiselno vstopiti v projekt. Tudi zato, da pridobimo postopkovne in tehnološke izkušnje.«
Nazivna moč agregata je bila v dokumentaciji omejena na en megavat, kar se je pri izvedbi javnega naročila izkazalo kot problematično, saj so se najbolj uveljavljeni severnoevropski proizvajalci preusmerili v bistveno močnejše vetrnice. Ustreznega je DEM nazadnje kupil v Turčiji. Ko bo v rednem obratovanju, bo letno proizvedel toliko električne energije, da bo teoretično pokril porabo vseh gospodinjstev v občini Loški Potok.
V Malem Logu se bo vrtela prva vetrnica, pri kateri je investitor v državni lasti. To naj bi bil šele začetek. »Orjemo ledino na področju vetrnih elektrarn,« je ponosna Anamarija L. Mrgole. Na ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) so sprožili postopke za pripravo treh državnih prostorskih načrtov (DPN) za postavitev bistveno močnejših vetrnih elektrarn.
V veter bi investirali 124 milijonov evrov
Postopkovno najdlje je vetrna elektrarna Ojstrica v občini Dravograd. Imela naj bi tri vetrnice s skupno nazivno močjo 19 megavatov. Naložba je ocenjena na 30 milijonov evrov. Ob uspešni izvedbi bi občini pripadlo 3,8 milijona evrov nadomestila za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav in nato še trije odstotki prihodkov od proizvedene električne energije. Državna odredba o izdaji državnega prostorskega načrta naj bi bila objavljena v prihodnjih mesecih. »Gradbeno dovoljenje si želimo pridobiti v prihodnjem letu,« je zmerno optimistična vodja projektov.
Poleg Ojstrice sta v pripravi še DPN za projekt Paški Kozjak, ki leži na območju občin Mislinja, Vitanje, Dobrna, Celje in Vojnik, ter projekt Rogatec (Žetale, Rogatec in Rogaška Slatina). Predvideni sta elektrarni s štirimi oziroma petimi vetrnicami s 59 megavati skupne nazivne moči. Ocenjena vrednost projektov: 94 milijonov evrov. Okoljski poročili naj bi lokalnemu prebivalstvu predstavili v prihodnjem letu.
Z večino lokalnih skupnosti dobro sodelujejo, poudarja Anamarija L. Mrgole. V občini Rogatec nimajo zadržkov do izbrane lokacije na hribovitem delu pobočja Loga in Maclja proti hrvaški meji; razmišljajo tudi že o tem, za kaj bi namenili večmilijonsko nadomestilo. V sosednji občini Žetale so nekaj nasprotovanja izrazili zato, ker jih država omejuje pri nekaterih njihovih razvojnih načrtih.
V DEM ne nameravajo podaljšati seznama projektov vetrnih elektrarn. Najprej hočejo dokončati naštete. Pri tem jih opazujejo številni potencialni naložbeniki v vetrno energijo. »Čakajo na nas, da vidijo, kako se nam bo razpletlo,« pravi sogovornica.
Za vetrne elektrarne z nazivno močjo do deset megavatov je treba predhodno pripraviti občinski prostorski načrt, za večje državnega. Za to nalogo je odgovoren MNVP. Trenutno je v pripravi 12 državnih prostorskih načrtov. Uspešno ni bil doslej sklenjen niti eden. Štirje vetrni parki se umeščajo na območje občin Divača in Sežana, eden izmed teh projektov je star že več kot desetletje. V Divači se občinsko vodstvo bojuje proti vetrnicam z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Na seznamu ministrstva prav tako ni 56 vetrnic na Pohorju, ki jih je načrtovalo podjetje Energija na veter. Skušalo jih je postaviti brez izvedbe DPN. Načrt je naložbeniku spodletel.
Kateri projekti bodo doživeli pozitiven razplet – in v kakšni obliki, ni mogoče napovedati, tudi zato, ker je večina investitorjev v začetni fazi predvidevala nerealno visoke zmogljivosti, ki jih je nato morala med postopkom skrčiti. Tudi na Ojstrici so sprva predvidevali osem vetrnic. Zdaj so načrtovane tri.
Razmere so letos postale nekoliko preglednejše, in sicer po dokončanju projekta RES Slovenija, ki so ga izpeljali s tehnično pomočjo evropske komisije. Analiza je na podlagi številnih kriterijev izluščila in kategorizirala najprimernejše lokacije za izvedbo vetrnih projektov.
Niti en projekt, ki je že v procesu priprave DPN, ni predviden na teh najperspektivnejših območjih. Zakaj ne? »V projektu RES Slovenija so opravili ocena tveganj, večino investitorjev pa seveda najbolj zanima, ali so jim potencialna zemljišča sploh dostopna,« odgovarja Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire energije pri ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Ministrstvo izrisuje prednostna območja za sonce in veter
Lažje in predvsem bolj smiselno umeščanje vetrnih parkov v prostor naj bi omogočili načrtovana nadgradnja strokovnih podlag ter izvedba akcijskega programa za potencialna prednostna območja za sonce in veter. »Na javno naročilu za izbiro pripravljalca programa se na žalost ni nihče prijavil, zato ga bomo ponovili,« napoveduje Tkalec. »Identificirati želimo manj problematična območja za umestitev približno 150 megavatov vetrnih elektrarn v Sloveniji, kar je cilj, ki smo ga opredelili v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu do leta 2030.« Za približno 150 megavatov nazivne moči bi bilo treba postaviti od 30 do 50 vetrnic.
Večina teh projektov leži na območju Nature 2000, ki se razprostira čez 38 odstotkov ozemlja Slovenije. V drugih državah to nujno ne zaustavi gradnje vetrnih elektrarn, če se upoštevajo ustrezni omilitveni ukrepi. Pri nas je drugače, ker zakonodajalec vztraja, da ni mogoče graditi na območju Nature 2000, če še ni bil izveden projekt zunaj nje. Drugi omejitveni dejavnik v Sloveniji je značilna razpršena poselitev. Na MNVP so v minulih mesecih pregledali načrte in projekte razvrstili po pomembnosti. Najmanj problematične so premaknili na začetek, bolj problematične so spustili po lestvici. To postopkov ne bo občutneje pospešilo. In to ni slovenski fenomen. »Tudi na ravni EU je bila dolgotrajnost postopkov prepoznana kot ena ključnih težav pri umeščanju obnovljivih virov energije v prostor. Zato nova evropska direktiva o obnovljivih virih energije nalaga članicam pospešitev,« pravi Tkalec.
Tolikšno javno nasprotovanje je evropska posebnost
Ovire pri izvedbi vetrnih elektrarn niso zgolj birokratske ali tehnične. V Sloveniji je zelo veliko javnega in medijskega nasprotovanja. »Specifična negativna slika vetrne energije v Sloveniji je unikum v primerjavi z drugimi državami,« ugotavlja tudi Tomislav Tkalec z ministrstva za okolje, prostor in energijo. »Toliko nasprotovanja pri čisto vsakem projektu ni zaznati nikjer drugje.« Razumljivo je, da imamo ljudje status quo raje kot spremembe, ker ne vemo, ali bodo pozitivne ali negativne. »Očiten primer je bilo zapiranje ljubljanskega mestnega jedra za promet. Pred tem smo bili priča pravemu pogromu, potem pa so se ljudje čudili, zakaj se ta sprememba ni zgodila že precej prej.« »Dokler pri nas ne bo zgrajen vetrni park, tako dolgo bomo poslušali grdo zavajanje skupine nasprotnikov, ki vedno preglasijo zagovornike,« je prepričana Anamarija L. Mrgole iz Dravskih elektrarn Maribor. »V Dravogradu smo doživeli veliko nekorektnega komuniciranja, prebivalstvo so zavajali z grafičnimi prikazi, na katerih so bile nerealno velike vetrnice. Dravske elektrarne vsekakor ne bomo nastavljale hrbta za celotno Slovenijo. V Ljubljani bo vendarle nekdo moral reči – veter da ali ne.«
