Tanjo Urbančič je življenjska pot po opravljeni osnovni šoli in gimnaziji v Mariboru pripeljala v prestolnico. Po diplomi iz matematike se je njena raziskovalna žilica razvijala na Inštitutu Jožef Stefan. Pod mentorstvom prof. dr. Ivana Bratka, pionirja umetne inteligence v naši državi, se je že v zgodnjih osemdesetih letih ukvarjala z razvojem in uporabo umetne inteligence ter strojnega učenja. Oboje je bilo leta 1994 tudi tema njenega doktorata s področja računalništva in informatike.

Podoktorsko usposabljanje je kot mama dveh otrok opravila na University of New South Wales v Sydneyju, na obdobje v Avstraliji pa jo kljub zahtevnemu prepletanju akademske poti in materinstva še danes vežejo čudoviti spomini. »Všeč mi je bila kombinacija urejenosti in sproščenosti. Otroka, ki sta takrat obiskovala prve razrede osnovne šole, sta lahko domače naloge vselej opravljala do prihodnjega tedna, nikoli do naslednjega dne. Ko sem o tem precej začudeno povprašala učiteljico, mi je razložila, da je tako lažje iti na plažo, kadar je lepo vreme,« se spominja doktorica znanosti. Brez težav so se navadili na avstralski način življenja, je povedala.

Učinkovit prenos znanja v prakso

Pri svojem delu raziskovalke se je Tanja Urbančič vselej zavzemala za pomembnost povezovanja gospodarstva in akademskega sveta. To je bilo tudi rdeča nit leta 1996 ustanovljenega Centra za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij, ki je deloval in še deluje v okviru Inštituta Jožef Stefan. Urbančičeva ga je vodila do leta 2002, v tem času pa je skupaj s sodelavci organizirala več kot 70 različnih specializiranih tečajev in delavnic. Z velikim zadovoljstvom se je posvečala tudi koordinaciji izobraževalnega dela evropskega projekta in se udeleževala izpopolnjevanj v tujini, tudi na Finskem.

Leta 1999 je začela sodelovati z Univerzo v Novi Gorici in bila dobrih 24 let dekanja tamkajšnje Poslovno-tehniške fakultete. V času njenega dekanovanja je diplomiralo oziroma magistriralo več kot 600 študentov gospodarskega inženiringa. Med njimi je bilo tudi precej uspešnih športnikov: od tenisačice, odbojkarjev, košarkašice, kajakašice in igralca dvoranskega nogometa Kristjana Čujca. »Na dan uspešnega zagovora diplome je slednji za slovensko reprezentanco na tekmi proti Franciji dosegel tudi tri gole,« se živo spominja dolgoletna dekanja.

Kot je pojasnila, daje kombinacija poslovnega in inženirskega znanja osnovo prenosu akademskega znanja v prakso in dodatno dviga zaposljivost diplomantov, zato so študente zavzeto spodbujali k povezovanju različnih znanj ter sodelovanju z različnimi strokami in institucijami. Na reševanje kompleksnih situacij, s katerimi se ljudje soočamo v življenju, so jih pripravljali tudi tako, da so v študijske programe vnesli predmet skupinski projekt. »V okviru tega so se študenti kalili v medsebojnem sodelovanju. V določenem okolju oziroma lokalni skupnosti so se spopadli z razmeroma zahtevnim izzivom in se po pregledu dobrih praks in pod mentorskim vodstvom skupaj lotili iskanja rešitev. Zares prijetno je bilo opazovati porajanje njihovih idej, sprostitev ustvarjalnosti in sprejemanje odločitev o tem, katere od idej imajo potencial ter jih velja zbrusiti za zaključek elaborata,« je povedala sogovornica z navdušenjem. Eden od omenjenih projektov, je pojasnila, je bil denimo usmerjen v oživljanje vasi Goče nad Vipavsko dolino, ki jo mladi zapuščajo. »V iskanju idej za obuditev tega prekrasnega okolja smo eno od študijskih srečanj izvedli kar na Gočah, kar nas je še dodatno navdihovalo pri našem delu.«

Ustvarjalnost študentov so spodbujali tudi s tem, da so k sodelovanju povabili priznane strokovnjake, med njimi vrhunskega oblikovalca in pedagoga Oskarja Kogoja. Ob začetku izziva ustvarjanja s steklom so bili mladi malce zaskrbljeni, ko pa je na fakulteto iz steklarne Rogaška prispel paket z njihovimi izdelki, niso mogli skriti svojega ponosa.

Tudi v prihodnje bodo ključni ljudje

Leta 2017 sta Tanja Urbančič in mag. Mitja Jermol, vodja Unescove katedre na Inštitutu Jožef Stefan, zasnovala inovativen mentorski program Odprto izobraževanje za boljši svet, ki se je v nekaj letih razvil v svetovno gibanje. V njem je doslej sodelovalo že več kot 200 strokovnjakov, ki kot prostovoljci svetujejo udeležencem pri izdelavi odprtih izobraževalnih virov. Ti so namenjeni širjenju znanja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, v okviru programa pa jih je nastalo že okrog 380.

Glede izzivov, ki se pojavljajo v slovenskem šolskem sistemu, meni, da je prav, da se glasneje opozarja na stvari, ki resnično potrebujejo hitro in odločno ukrepanje. »Težave s kadri so velike tudi v visokem šolstvu, zlasti na področju računalništva, kjer je res veliko privlačnih možnosti zunaj akademskega sveta in je nove sodelavce, zlasti mlajše, v trenutnih razmerah izjemno težko dobiti,« je bila jasna. Poudarila je, da bi se morali dobro zavedati, kako zelo velik vpliv imajo učitelji na vseh ravneh izobraževanja na življenje posameznikov in razvoj družbe. »Zato je res pomembno zagotoviti razmere, da lahko v miru in dobro opravljajo svoje poslanstvo.« Na vprašanje, ali lahko pri tem morda pomaga umetna inteligenca, je odgovorila, da bo tudi v prihodnje ključno predvsem upoštevati ljudi, ki imajo znanje, izkušnje in ideje, pri tem pa jim bo zagotovo lahko kot orodje v pomoč tudi umetna inteligenca.