Čeprav v zdravstvenem resorju niso nikoli uradno zaznali takšne potrebe, poskušata družba Kardio Klokočovnik in Splošna bolnišnica (SB) Celje vzpostaviti četrti slovenski center za srčne operacije. Tomislav Klokočovnik in njegova ekipa sta tam že dva meseca izvajala operacije na odprtem srcu, nakar so ustavili dejavnost, ker se je izkazalo, da za poplačilo njihovih storitev iz zdravstvene blagajne ni pravne podlage.

Z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja je Dnevnik pridobil celotno dokumentacijo ministrstva za zdravje (MZ), ki se nanaša na postopek izdaje dovoljenja za opravljanje operacij na odprtem srcu družbi Kardio Klokočovnik. Več sto strani dopisov, sklepov in drugih dokumentov se je nabralo v spisu. Obsežna dokumentacija razkriva, kako po domače so se Celjani in Klokočovnik lotili javno-zasebnega projekta in kako ga je ministrstvo za zdravje z več kot šestmesečno neodzivnostjo dodatno zapletlo.

Iz spisa je razvidno nenavadno komuniciranje med ministrstvom in generalno direktorico Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Tatjano Mlakar, ki je vztrajala, da podlage za plačilo Klokočovnikovih operacij v Celju (še) ni. Razvidno pa je tudi, da so se predstavniki ministrstva za zdravje najprej za pol leta zavili v molk, nakar so se s pooblaščenci Kardia Klokočovnik sestali (šele) na dan odstopa Danijela Bešiča Loredana z ministrskega položaja. Zakaj so Klokočovniku sprva izdali le nezadostno dovoljenje za zunajbolnišnično dejavnost, iz dokumentacije in elektronskih pisem ni mogoče razbrati. Neznanka ostaja tudi, zakaj je ministrstvo za zdravje dopustilo zagon dejavnosti operacij na odprtem srcu brez ustreznega dovoljenja.

Kronologija spodletele celjske operacije

2006. Minister za zdravje Andrej Bručan podeli koncesijo Zdravstvenemu zavodu za kardiovaskularno dejavnost, ki ga zastopa Tomislav Klokočovnik, za izvajanje kardiovaskularne dejavnosti na območju Območne enote Koper. Klokočovnik pridobi tudi dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti.

2010. Minister za zdravje Borut Miklavčič dovoli Klokočovnikovemu zavodu izvajanje kirurške kardiovaskularne dejavnosti v Splošni bolnišnici (SB) Izola.

2014. Klokočovnik preneha izvajati kardiokirurške posege v SB Izola, njegov zavod dobi dovoljenje za opravljanje specialistične zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti v Zdravstvenem domu Postojna.

2018. Klokočovnik pridobi dovoljenje za opravljanje splošne kirurgije v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti v prostorih v Luciji.

2020. Zavod se statusno preoblikuje v Kardio Klokočovnik, d. o. o.

5. december 2022. Kardio Klokočovnik in SB Celje skleneta pogodbo o sodelovanju za izvajanje kardiovaskularne kirurgije v SB Celje. Klokočovnik bo v Celju praviloma opravil dva operativna posega dnevno. Pogodba določa, da bo stroške operacij na odprtem srcu plačal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Pogodba je sklenjena za nedoločen čas. Istega dne Klokočovnik poda vlogo za dopolnitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti v Celju po skrajšanem postopku.

14. december 2022. Ministrstvo odobri Klokočovniku specialistično zunajbolnišnično zdravstveno dejavnost – kardiovaskularna kirurgija – v SB Celje. Ministrstvo ugotovi, da so izpolnjeni vsi predpisani pogoji. Podpisnica je Tina Jamšek, vodja kabineta ministra Danijela Bešiča Loredana.

3. januar 2023. Kardio Klokočovnik predlaga izdajo popravnega sklepa, češ da se je ministrstvu pripetila »očitna pomota«, ko je v odločbi odobrilo zunajbolnišnično dejavnost v SB Celje. Klokočovnik predlaga spremembo dovoljenja tako, da bi mu bilo dovoljeno opravljati bolnišnično zdravstveno dejavnost v tej bolnišnici.

Neznani datum. Klokočovnik po lastnih navedbah prejme ustno pojasnilo MZ, da sme opravljati operacije na odprtem srcu v SB Celje. Trdi, da je enako pojasnilo dobil tudi od ZZZS, ki mu je izplačal 140.000 evrov avansa za začetek opravljanja dejavnosti.

1. junij. Klokočovnik začne operirati v SB Celje.

4. julij. Kardio Klokočovnik izstavi ZZZS račun za plačilo opravljenih operacij.

5. julij. Urška Božič iz koprske enote ZZZS sprašuje ministrstvo, ali bo dopolnilo koncesijsko pogodbo z izvajalcem Kardio Klokočovnik tako, da bo vključevala operacije na odprtem srcu v Celju.

7. julij. Danijel Bešič Loredan odstopi s položaja ministra. Isti dan se predstavniki ministrstva sestanejo s pooblaščenci Kardia Klokočovnik. Ministrstvo zatem odpiše Klokočovniku na januarski dopis. »Samo dejstvo, da ima SB Celje dovoljenje za izvajanje kardiovaskularne kirurgije v bolnišnični dejavnosti, in najem njenih prostorov še ne pomenita, da s tem Kardio Klokočovnik izpolnjuje pogoje za opravljanje bolnišnične zdravstvene dejavnosti.« Klokočovnik mora podati vlogo za pridobitev dovoljenja za opravljanje bolnišnične dejavnosti v Celju. Za izdajo dovoljenja mora med drugim imenovati odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti anesteziologije.

23. julij. Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar opozori ministrstvo, da mora spremeniti koncesijsko pogodbo z družbo Kardio Klokočovnik tako, da bo vključevala tudi izvajanje kardiovaskularne dejavnosti zunaj koprske območne enote. Mlakarjeva sprašuje MZ, kdaj bo pripravilo ustrezen aneks.

25. julij. Klokočovnik prosi za urgentno izdajo dovoljenja za izvajanje bolnišnične dejavnosti v Celju. Kot nosilko dejavnosti anesteziologije predlaga Višnjo Ivančan iz Zagreba. Direktorica ZZZS istega dne opozori, da ni pravne podlage za obračun storitev Klokočovnikove dejavnosti v Celju. Ministrstvo ji odpiše, da bo aneks h koncesijski pogodbi pripravilo po izdaji dovoljenja za opravljanje bolnišnične dejavnosti v celjski bolnišnici. »MZ bo z izdajo dovoljenja in aneksa uskladilo nastalo dejansko stanje,« je zapisala Alja Markovič Čas, sekretarka v. d. generalne direktorice direktorata za zdravstveno varstvo.

31. julij. Ker anesteziologinja Ivančanova nima opravljenega izpita slovenskega jezika, Klokočovnik predlaga Gordana Mijovskega za nosilca zdravstvene dejavnosti anesteziologije. Mijovski je zaposlen v UKC Ljubljana.

1. avgust. Klokočovnikova vloga je nepopolna, ugotovi ministrstvo. Manjka soglasje UKC Ljubljana, iz katerega bi bilo razvidno, da Mijovskemu dovoli delo v Klokočovnikovem podjetju. Sledi intenzivno elektronsko dopisovanje med pooblaščencem Kardia Klokočovnik in ministrstvom.

2. avgust. Klokočovnik ustavi operacije v Celju. Njegov pooblaščenec, odvetnik Aleksij Mužina, očita ministrstvu, da pri izdaji dovoljenja ne sledi načelom materialne zakonitosti.

4. avgust. Klokočovnik kot odgovorno nosilko dejavnosti anesteziologije predlaga anesteziologinjo Vando Jevtić iz Ljubljane.

16. avgust. Direktorica ZZZS spomni Marjana Pintarja, državnega sekretarja na zdravstvenem ministrstvu, na telefonski pogovor, v katerem je Pintar po njenih besedah predlagal, da bi se ZZZS zunajsodno poravnal s Kardiom Klokočovnik (po morebitni tožbi izvajalca) in mu plačal »nesporni del« opravljenih storitev v Celju. Tatjana Mlakar vztraja, da pravne podlage za tako plačilo ni, »zato ZZZS ne more poravnati storitev za nazaj in tudi ne za naprej, dokler MZ ne bo uredilo koncesijskih aktov«. Marjan Pintar ji odgovori, da je njegove predloge najverjetneje napačno razumela.

18. avgust. Klokočovnik piše predsedniku vlade Robertu Golobu in ga prosi za urgentno izdajo dovoljenja, »s čimer se bodo preprečile nepotrebne izgube človeških življenj«.

22. avgust. Klokočovnik drugič piše Golobu. Prepričan je, da se mu godi krivica, ker hrvaška anesteziologinja ne more postati nosilka zdravstvene dejavnosti zato, ker ni opravila izpita slovenskega jezika. »To je skrajno diskriminatorno,« zapiše Klokočovnik. »Ne gre namreč prezreti dejstva, da v Republiki Sloveniji isto zdravstveno dejavnost kot koncesionar opravlja tudi Medicor, ki že leta posluje izključno v srbskem in hrvaškem jeziku, pri čemer nosilci dejavnosti niso nikoli opravili ustreznega izpita iz slovenskega jezika (raven C1).«

24. avgust. Ministrstvo Klokočovnikovo pismo premierju Golobu odstopi zdravstvenemu inšpektoratu. Inšpektorat zatem sproži inšpekcijski nadzor.

8. september. Odvetnik Mužina vpogleda v spis na ministrstvu. Ugotavlja, da so odpadle vse ovire za izdajo dovoljenja. Ministrstvo pozove, naj ga izda nemudoma. 

Ali Slovenija potrebuje četrti srčni center?

»Dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti je v pripravi,« nam je na naša vprašanja o celjski dejavnosti Kardia Klokočovnik v torek odgovorilo ministrstvo za zdravje. Rok za izdajo se izteče v začetku oktobra, so dodali. Bolnišnično dovoljenje, na katero trenutno čaka Tomislav Klokočovnik, je pogoj za spremembe koncesijskih aktov.

Pravice in obveznosti, ki zadevajo opravljanje javne zdravstvene službe, se uredijo v koncesijskih aktih, so nam avgusta pojasnjevali na ministrstvu za zdravje. Takrat so zatrjevali tudi, da na področju kardiovaskularne kirurgije javne mreže za zdaj niso širili. »To, da gospodarska družba Kardio Klokočovnik, d. o. o., opravlja delo v Splošni bolnišnici Celje, še ne pomeni, da je vzpostavljen četrti kardiološki center. V Sloveniji so trije kardiološki centri, in sicer v UKC Ljubljana, UKC Maribor in pri koncesionarju MC Medicor,« so vztrajali. Pred odločitvijo ministrstva o podelitvi bolnišničnega dovoljenja za celjsko dejavnost Kardiu Klokočovnik se zastavlja vprašanje, ali nameravajo pretehtati tudi potrebo po četrtem srčnem centru. Mreža javne zdravstvene službe se namreč določa na podlagi potreb prebivalstva in zmožnosti obstoječih izvajalcev, so na ministrstvu za zdravje v torek povzeli obstoječo zakonodajo. Ob tem so spomnili, da možnost podelitve oziroma razširitve koncesije preučijo, kadar javni zavodi ne morejo zagotoviti potrebne dostopnosti do zdravstvenih storitev. Kakšno pot nameravajo ubrati v primeru celjskih srčnih operacij, za zdaj sicer še niso eksplicitno navedli.

Nekdanji minister za zdravje Samo Fakin meni, da bi bila nujna vsebinska presoja celjskih načrtov. »Ocenjujem, da potrebe po četrtem kardiološkem centru ni. Menim celo, da bi zadostovala centra v UKC Ljubljana in UKC Maribor,« pravi Fakin, ki je bil do nedavna član sveta zavoda SB Celje. Kardiološki center bi moral imeti dovolj kardiokirurgov za zagotavljanje 24-urnega zdravstvenega varstva, je poudaril. »Brez tega se dejavnost prej ali slej zreducira na izbrane operacije. Pri kardiokirurgiji je posebej pomembna pooperativna nega. Brez dežurnih kardiokirurgov se lahko stalno pojavljajo težave, na primer ob zapletih po operacijah,« je opozoril. Drobljenje v javnem sistemu ni dobro, saj je treba pri izvajalcih zdravljenj doseči kritično maso osebja, ki mora hkrati obravnavati zadostno število pacientov. To je pomembno že z vidika varnosti pacientov in velja tudi za druge dele zdravstva, kjer opravljajo zahtevnejše posege, je poudaril Fakin.

Eden od sogovornikov v zdravstvu, ki želi ostati anonimen, je ocenil, da bi bilo vprašanje celjske kardiokirurgije smiselno obravnavati tudi na zdravstvenem svetu. V okviru tega posvetovalnega organa bi lahko namreč temeljito presodili strokovne in ekonomske vidike spremembe, o kateri po oceni sogovornika ne bi smeli odločati mimogrede.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so ta teden spomnili, da je ministrstvo za zdravje leta 2006 izdalo Zdravstvenemu zavodu za kardiovaskularno dejavnost (danes Kardio Klokočovnik, d. o. o.) koncesijsko pogodbo za kardiovaskularno dejavnost na območju koprske območne enote ZZZS. Na podlagi te koncesije, ki do danes ni bila bistveno spremenjena, Kardio Klokočovnik po pogodbi z ZZZS opravlja dejavnost akutne bolnišnične obravnave v Zdravstvenem domu Postojna in operacije krčnih žil v Luciji, so dodali.

Ali namerava Klokočovnik začeti izvajati operacije takoj po pridobitvi dovoljenja ali bo počakal na širitev koncesije? »Zaradi dobrobiti pacientov bi operirati začel takoj po pridobitvi dovoljenja, saj name že čaka okoli 40 pacientov,« je kirurg odgovoril Dnevniku. »Da bi moral predhodno širiti koncesijo, mi ni znano in po moji oceni to tudi ni potrebno.«