Vlada Roberta Goloba je včeraj, kot je premier napovedal na sredini novinarski konferenci, z uredbo določila najvišjo ceno premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ta ne sme presegati 35,67 evra, kot trenutno znaša najvišja polna premija na trgu dopolnilnih zavarovanj. Ukrep bo podražitve predvidoma zajezil do prvega septembra oziroma do takrat, ko bo začela veljati novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Z zakonom namerava koalicija sedanje dopolnilno zavarovanje preoblikovati v obvezni zdravstveni prispevek, ki ga zavarovanci ne bi več plačevali komercialnim zavarovalnicam, temveč Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Regulacija cen energentov
ni primerljiva
Vlada se je za zamrznitev premije v tem vmesnem času do začetka veljavnosti novele odločila, ker je zavarovalnica Generali napovedala, da bo z majem ceno dvignila za deset evrov, na 44,89 evra, pri čemer drugi dve zavarovalnici, Triglav in Vzajemna, podražitve nista izključili. Z ministrstva za zdravje so ob tem sporočili, da bi radi preprečili, da bi se zaradi 30-odstotnega dviga premije finančno šibkejši zavarovanci odrekli zavarovanju. »Posledično bi sami krili doplačila neposredno ob koriščenju zdravstvenih storitev, kar bi zanje pomenilo še večjo finančno stisko, saj lahko doplačila pri bolnišničnem zdravljenju znašajo tudi nekaj tisoč evrov,« so izpostavili.
Premier Golob je na tiskovni konferenci še pojasnil, da vlada v tem vmesnem času uvaja ta ukrep podobno, kot je to pred tem storila na področju energentov. Naši sogovorniki pa so izpostavili, da sta situaciji neprimerljivi in da bi zaradi arbitrarnega postavljanja pogojev gospodarskim subjektom lahko prišlo do odškodninskih zahtevkov zavarovalnic. V času regulacije trga energentov, poudarjajo, so vladale izredne razmere, prizadet je bil velik del svetovnega oziroma evropskega trga. »Okoliščine so bile takrat popolnoma drugačne. Evropa je bila v energetski krizi, država pa je morala tako posameznikom kot industriji zagotoviti pomembno dobrino, zaradi česar je bil javni interes bistveno bolj izražen. Tokrat o tovrstni motnji na trgu ne moremo govoriti, saj ne moremo za motnjo na trgu šteti tega, da je ena izmed zavarovalnic napovedala povišanje cene,« je komentiral pravnik Miha Juhart, ki sicer sodeluje z eno izmed zavarovalnic.
Zavarovalnice lahko zahtevajo presojo ustavnosti
Profesor gospodarskega prava z ljubljanske pravne fakultete zaradi navedenega dvomi, da so v tem primeru izpolnjeni zakonski pogoji za ukrep nadzora cen. Meni, da gre za nesorazmeren poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude in bi zato lahko zavarovalnice pred ustavnim sodiščem zahtevale presojo ustavnosti vladne uredbe ter hkrati predlagale začasno zadržanje podzakonskega akta. Glede zadržanja je sicer ocenil, da je ustavno sodišče v primeru izključno premoženjskih posledic temu zelo nenaklonjeno, saj je težko govoriti o težko popravljivih posledicah, če se da premoženjsko škodo odpraviti z ustreznim izplačilom. »Zavarovalnice bi namreč težko dokazale, da je ta premoženjska škoda tako visoka, da bi ogrozila njihov nadaljnji obstoj v času trajanja ukrepa,« je povzel Juhart. In dodal: »Če pa pogoji za uvedbo ukrepa nadzora cen niso izpolnjeni in če to ugotovi ustavno sodišče, bi se lahko država soočila z odškodninskimi zahtevki zavarovalnic, ne samo Generalija, ampak vseh treh, saj ukrep nadzora cen vpliva na vse tri zavarovalnice.« Tudi nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič se je strinjal, da so v primeru regulacije cen energentov na trgu vladale izredne razmere in da je v sedanjih okoliščinah takšen ukrep potencialno pravno sporen, pri čemer je opozoril tudi na to, da bi morali po ustavi o pomembnejših zadevah oziroma o posegih v pravice, v tem primeru v svobodo gospodarske pobude, odločati z zakonom. Spomnimo, da so pravniki na to vseskozi opozarjali v času prejšnje Janševe vlade in covidnih ukrepov.
Na Generaliju
spremljajo dogajanje
Na vladi sicer izpostavljajo, da so se za ukrep nadzora cen odločili zaradi obveznosti države, da zagotovi dopolnilno zdravstveno zavarovanje; ta predstavlja javni interes in je del socialne varnosti prebivalcev v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zakon o nadzoru cen poleg tega med drugim določa, da lahko vlada z uredbo določi ustrezne ukrepe nadzora cen, kadar gre za dejavnosti, v katerih ima posamezno podjetje ali nekaj podjetij monopolni položaj, te dejavnosti pa so nujne za zadovoljevanje potreb ljudi in organizacij.
Če bi prišlo do izplačila odškodnin, pa bi to pomenilo, da bi državljani kljub drugačnim zagotovilom koalicije preko proračuna vendarle pokrili podražitev premij. Za morebitne zaključke in ugibanja o razpletu je sicer še absolutno prezgodaj, saj mora najprej katera od zavarovalnic sprožiti pobudo za presojo ustavnosti uredbe. Te so zaenkrat v svojih odzivih zelo previdne. Iz Generalija so nam na vprašanje, kako komentirajo vladno odločitev in ali razmišljajo o izpodbijanju ukrepa s pravnimi sredstvi, odgovorili, da bodo še naprej skladno z veljavno zakonodajo zagotavljali svoje obveznosti do zavarovancev iz naslova dopolnilnega zavarovanja; da se zavzemajo za celovito zdravstveno reformo, za vzdržno in stabilno zdravstveno oskrbo prebivalstva in da želijo pri tem tvorno sodelovati z vlado. »Seveda spremljamo tudi dogajanje v zvezi z omenjenima uredbama glede omejitve višine premije, ki ju bomo po objavi temeljito preučili in sprejeli svojo odločitev glede višine premije.«
Večinska podpora kontroverznemu predlogu
Napovedano preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek uživa večinsko javnomnenjsko podporo. Kot kaže anketa agencije Ninamedie, s to namero, ki naj bi jo udejanjili 1. septembra, soglašata domala dve tretjini vprašanih, ena četrtina pa ji nasprotuje.
Rezultat zaradi nepriljubljenosti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja niti ni nepričakovan in je zagotovo spodbujen z napovedanimi podražitvami te storitve. Zaradi pričakovanih političnih spopadov, ki bodo sledili uveljavitvi predlagane novele zakona, je bolj zanimivo, kako se o tem opredeljujejo privrženci parlamentarnih političnih strank. Daleč najenotnejšo predlagano transformacijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v 35 evrov vreden obvezni mesečni prispevek podpirajo volilci Levice – za tem predlogom stojijo čisto vsi njeni privrženci. Volilci predlagateljice sprememb, torej Gibanja Svoboda, takšen poseg v zdravstveno zavarovalništvo podpirajo v 81-odstotnem deležu, volilci Socialnih demokratov pa se za njimi razvrščajo s 67 odstotki. Tudi privrženci obeh opozicijskih parlamentarnih strank, SDS in NSi, so dokaj naklonjeni ideji, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje preoblikuje v obvezni zdravstveni prispevek, ki bi se nakazoval na račun javne zdravstvene zavarovalnice (ZZZS): podpira ga 42 odstotkov volilcev Slovenskih demokratov (nasprotuje pa mu 49 odstotkov volilcev te stranke) in 43 odstotkov volilcev krščanskodemokratske Nove Slovenije (nasprotuje mu 30 odstotkov njenih volilcev).
Predlog o spremembi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so v zakonodajni postopek sredi tedna vložili poslanci Gibanja Svoboda. Predvideno preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja sta podprli tudi preostali dve koalicijski stranki, SD in Levica, opozicijski SDS in NSi pa sta se na ta zakonodajni predlog odzvali kritično.
