V zunajparlamentarni stranki DeSUS menijo, da financiranje dolgotrajne oskrbe iz obveznega prispevka tudi za upokojence, kot določa predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ni sprejemljivo. »Gre namreč za dodatno obremenitev pokojnin,« so poudarili. Po predlogu zakona bi državni proračun sicer prispeval 190 milijonov evrov letno, ostalo pa bi dobili z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo. Delodajalci in delojemalci bi ga plačali v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine. Po mnenju DeSUS bi moral predlog zakona prenesti regulatorno vlogo na posebno javno agencijo za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Njene naloge bi moral v celoti določati zakon, so nanizali v seznamu pripomb. V predlogu pogrešajo rešitev o organizacijski obliki za izvajanje dolgotrajne oskrbe pa tudi nove vrste in standarde zdravstvenih in socialnih storitev. Določila o upravljanju in načinih izvajanja dolgotrajne oskrbe se jim zdijo pomanjkljivi. Preveriti in urediti bi bilo treba že podeljene koncesije za opravljanje dejavnosti, roki za izvajanje posameznih delov predlaganega zakona pa so zaradi pereče problematike prekratki, so navedli. sta