Na ponovljeni poziv ambulantam družinske medicine, ki bi bile ob zaposlitvah dodatnih medicinskih sester pripravljene sprejeti več pacientov, so se podobno kot prvič odzvali redki. Ob 74 prostih mestih je bilo vlog 19, pogoje pa je izpolnjevalo 15 ambulant. V desetih primerih gre za ambulante pri koncesionarjih, ambulant v zdravstvenih domovih je med njimi pet. Koncesionarji so prevladovali tudi pri prvem letošnjem razpisu, ko je bilo ustreznih vlog 26. V zdravstvenih domovih medtem še vedno opozarjajo na nejasno prihodnost tovrstnih ambulant.
Veseli ljubljanskega odziva
Kjer so pozivu prisluhnili, diplomirana medicinska sestra ne bo več pokrivala po dveh ambulant družinske medicine, ampak se bo v celoti posvetila pacientom posamične. V ambulantah družinske medicine bodo morali v takem primeru pristati na dvig obremenitev za 300 glavarinskih količnikov, ki so odvisni od števila in starosti pacientov. V ambulantah, kjer so se na to »ponudbo« odzvali z ustreznimi vlogami, se tako obetajo dodatni vpisi. Spomnimo, da v večini ambulant družinske medicine novih pacientov sicer ne sprejemajo.
Tri ambulante od petnajstih, ki bodo kadrovsko okrepljene po ponovljenem pozivu, bodo delovale v Domžalah. Vse tri sodijo pod okrilje Studia R, kjer se je v zadnjih letih zaposlilo več nekdanjih zdravnikov iz zdravstvenih domov. Po dve ambulanti bosta delovali v okviru Klarosa v Dobrni (gre za zasebnika s koncesijo) in v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje. Ena tovrstna ambulanta bo po novem tudi v Zdravstvenem domu Ljubljana, nosilec programa bo v tem primeru zdravnica Tea Stegne Ignjatovič, ki je tudi strokovna direktorica tega zavoda. Po ena »okrepljena« ambulanta bo delovala še v murskosoboškem in hrastniškem zdravstvenem domu ter pri koncesionarjih Remedia iz Ljubljane, Medicina Černe iz Dola pri Ljubljani, Medim iz Škofje Loke, As.med iz Murske Sobote in Zdrav slog iz Pesnice pri Mariboru.
Na javni poziv so se lahko odzivali v ekipah, ki pri svojih obremenitvah dosegajo vsaj 1895 glavarinskih količnikov. Gre za mejo, pri kateri je trenutno mogoče odklanjanje dodatnih vpisov pacientov. Prav tako morajo imeti v istem timu že zaposleno diplomirano medicinsko sestro oziroma diplomiranega zdravstvenika. Rezultati razpisa so bili, glede na to, da so ga ponavljali, pričakovani, ugotavljajo na ministrstvu za zdravje. »Posebej nas veseli, da je šest prijav tudi iz Ljubljane in okolice,« so dodali.
Spomnimo, da so v glavnem mestu težave z izbiro zdravnika dolgotrajne in izrazite, ob prvem pozivu pa se tamkajšnje ambulante niso odzvale. Obenem so zapolnjene vse ljubljanske ambulante za neopredeljene. Slednje nameravajo v zdravstvenem resorju z novim letom preoblikovati v ambulante za boljšo dostopnost, a še ni znano, kako bodo delovale. Tudi prihodnost ambulant z dodatnimi medicinskimi sestrami sicer ni povsem jasna.
Gotovi odhodki, negotovi prihodki
»Gre za začasno rešitev za letošnje leto, kar s sabo prinaša nekaj tveganj,« je spomnila direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Tatjana Jevševar. Ob dodatnih 300 glavarinskih količnikih bi v posamezni ambulanti sprejeli okoli 200 dodatnih pacientov, številke bi se od ambulante do ambulante sicer razlikovale. Ni pa zagotovila, kaj se bo zgodilo v prihodnjih letih, je opozorila sogovornica. Dokler je financiranje začasno, je dodaten prihodek na dolgi rok negotov, je spomnila, gotovost pa so v tem primeru dodatni odhodki zaradi novih zaposlitev.
Med razlogi za skromen odziv je verjetno pomanjkanje diplomiranih medicinskih sester na trgu dela, ocenjuje predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar. V nekaterih zavodih se pojavljajo tudi pomisleki glede tovrstnih sprememb, opaža. Že sicer bi bilo smiselno, da bi ena medicinska sestra pokrivala eno ambulanto, je ocenila, kar bi bilo dobro urediti v celotni državi. Sistematično pa bi bilo treba razrešiti tudi vprašanje prihodnjih kompetenc osebja v ambulantah družinske medicine, ugotavljajo v sindikatu.
