»Upokojite meso, olje, jajca in belo moko,« upokojencem svetuje vplivnež Boštjan Jakše, ki je na instagram profilu partnerice predsednika vlade Tine Gaber podelil deset nasvetov, ki jih morajo upoštevati za boljše življenje. Med drugim omeni, naj jedo stročnice, žita, zelenjavo, sadje, oreščke in semena, ki naj bi bili najbolj hranljiva in najcenejša hrana. Svetuje tudi, naj se izogibajo »strupenim sladkorjem, beli moki, salamam, rastlinskim oljem in rdečemu mesu«. Po njegovem mnenju mleko ni rešitev za krhke kosti, namesto tega priporoča rastlinsko prehrano, ki je bogata s kalcijem.
»Lahko živite brez zdravil, če spremenite način življenja. Zdravila za holesterol, visok pritisk in sladkor le blažijo simptome, ne naslavljajo pa vzrokov,« pove v videoposnetku. V njem upokojence tudi pozove, naj imajo vse obroke znotraj desetih ur na dan. Predlaga jim, naj se družijo, a ne ob mastni hrani, sladkarijah in alkoholu. »Zavrnite vlogo ubogega upokojenca, ne čakajte na zdravnike, farmacijo ali pa državo, da vam popravlja življenje. Vi ste šef svojega zdravja. Naj bo vaša upokojitev začetek najbolj zdravega in norega obdobja vašega življenja,« zaključi Jakše.
Vnos beljakovin je ključen
Pod videoposnetkom so se zvrstili številni negativni komentarji, ki takšne nasvete upokojencem označujejo za sramoto. »Kaj pa če upokojenci ne zamenjajo vseh navad in vlada dvigne pokojnine? To bi bila vsaj ena od rešitev,« je zapisal eden od komentatorjev. »Najbolje, da rečem svojim staršem, da prodata deset svojih kokoši, ki jima vsak dan nosijo jajca. Naj ne pitata več prašička in ker bo bolj zdravo, da se odpeljeta v Spar in nabavita hrano, ki je prepotovala več tisoč kilometrov,« je zapisal drugi.
Prehranski strokovnjak in ustanovitelj podjetja Feelgood Mario Sambolec, ki že 15 let deluje na področju izboljšanja kakovosti življenja, je za Dnevnik pojasnil, da že tipična delitev na prehrano starejših, ki se začne pri 65 letih, ni pravilna. Tipične spremembe, kot so izguba puste mase, pridobivanje odvečnih maščobnih zalog ter poslabšanje miselnih in telesnih zmogljivosti, se namreč lahko začnejo izražati že po 40. letu. Ena takšnih sprememb je tudi tveganje izgube učinkovitosti uporabe zaužitih beljakovin. Zaradi tega z leti potrebujemo več kakovostnih virov beljakovin v prehrani.
»Nasveti, ki kategorično in s strokovnega vidika povsem neutemeljeno odvračajo od kakovostnih virov beljakovin, kamor spadajo tudi pusto meso, ribe in morski sadeži, jajca in mlečni izdelki iz posnetega mleka, so za starostnike še posebej problematični. Izpostavljeni video je v resnici zelo dobro svarilo, če v njem vidimo, kako dobronamerno škodljivi lahko ljudje postanemo, izobrazbi in vsem akademskim nazivom navkljub, če dovolimo, da nas naše pristranskosti in prepričanja zaslepijo do točke, ko smo pripravljeni povsem zanemariti, kar je res, da bi si potrdili to, v kar želimo verjeti,« je pojasnil.
Veganska prehrana uravnotežena le ob upoštevanju pogojev
Opomnil je še, da pri prehrani v splošnem velja, da z izločevanjem živil povečujemo tveganje pomanjkanja hranil. »Različna živila so namreč viri različnih hranil in to velja tako za živila živalskega kakor tudi za živila rastlinskega izvora,« je povedal in dodal, da imajo rastlinski viri beljakovin praviloma manj ugodno aminokislinsko sestavo, ker imajo nižji delež vsaj ene od esencialnih aminokislin.
»Šibka točka beljakovin stročnic je metionin, to je aminokislina, ki vsebuje žveplo in uravnava obnovo večine telesnih beljakovin, vezivnih tkiv in tvorbo pomembnih spojin, kot so hormoni in telesu lastni antioksidanti. Več metionina najdemo v žitih in semenih. Kljub temu da slednja niso praktičen vir beljakovin, vsebujejo ravno dovolj manjkajočih gradnikov, da dopolnijo stročnice,« je Sambolec komentiral nasvete o povečanju vnosa stročnic v prehrano.
Ob tem je dodal, da je tudi veganska prehrana lahko beljakovinsko uravnotežena, a le ob upoštevanju dveh kriterijev. »Prvič, da je vnos beljakovin zadosten – za 70-kilogramsko osebo to pomeni med 70 in 100 grami beljakovin na dan – in drugič, da so ključni beljakovinski gradniki zastopani v ustreznih razmerjih,« je dejal.
Sambolec je opozoril, da učinek prehrane na zdravje ni vezan zgolj na vnos hranil in da zdravja ne definira le telesna domena. »Za vse nas – in za starostnike še posebej izrazito – je zelo pomemben družbeni oziroma socialni vidik,« je povedal.
