Državna revizijska komisija (DKOM) je avgusta že tretjič razveljavila javni razpis za nabavo zdravil na recept, ki ga je za 14 lekarniških zavodov organizirala Lekarniška zbornica Slovenije (LZS). Po pojasnilih predsednice LZS Darje Potočnik Benčič je ocenjena vrednost skupnega javnega naročila 258,36 milijona evrov; ker bi razpis izvajali štiri leta, pa bi skupna vrednost razpisa znašala 1,033 milijarde evrov.
Največji dobavitelji zdravil v Sloveniji so podjetja Salus, Kemofarmacija in Farmadent. Katerih pet dobaviteljev je v preteklosti dobavljalo največ zdravil javnim lekarniškim zavodom, pa se od zavoda do zavoda razlikuje, pri čemer LZS s temi podatki ne razpolaga, je dejala Potočnik-Benčičeva. Medtem ko sta Salus in Kemofarmacija v zasebni lasti, je Farmadent v 83,35-odstotni lasti mariborske občine, preostali lastniški delež pa obvladuje pet občin.
Po podatkih Erarja je od vseh treh podjetij od leta 2003 s prodajo zdravil javnim lekarniškim zavodom in bolnicam največ, 4,4 milijarde evrov prihodkov ustvarila Kemofarmacija. Ta je v lasti ameriške multinacionalke McKesson. V poslovnem letu 2021 (od aprila 2020 do marca 2021), za katero so na voljo zadnji javno dostopni podatki, je imela Kemofarmacija 374,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo 5,4 odstotka več kot leto pred tem. Čisti dobiček pa se je zmanjšal za približno 11 odstotkov, na 6,12 milijona evrov. Hčerinska družba Vitapharm, ki prav tako dobavlja zdravila javnim lekarniškim zavodom, je imela lani 15 milijonov evrov prometa in tri tisočake čistega dobička. Kot je Kemofarmacija razkrila v letnem poročilu, z zdravili ustvarijo več kot 85 odstotkov prodaje, pri čemer največji delež predstavljajo zdravila na recept. Ostale večje skupine izdelkov so medicinski pripomočki, kozmetika, živila in veterinarski izdelki. Bruto marža Kemofarmacije je lani znašala okoli šest odstotkov. Ob tem velja izpostaviti, da ta bruto marža velja za vse prodajne izdelke in ne le za zdravila na recept.
Zavezujoče ponudbe
za Farmadent
Po doseženih prihodkih skupina Salus prekaša Kemofarmacijo. Kdo vse so lastniki Salusa, iz delniške knjige ni razvidno, saj so delnice družbe na prinosnika. V preteklem letu je ustvarila 458,3 milijona evrov prihodkov, kar je bilo za 14,4 odstotka oziroma skoraj 58 milijonov evrov več kot predlani. Konsolidirani čisti dobiček se je povečal za dobro petino in je znašal 15,2 milijona evrov. Ključna družba skupine Salus, ki poleg matične vključuje še 11 hčerinskih družb, je Salus Veletrgovina, prek katere poteka prodaja zdravil. Ta je lani ustvarila 347,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za 11,5 odstotka več kot leto pred tem. Čisti dobiček pa se je povišal za slabih 10 odstotkov, na 6,15 milijona evrov. Po podatkih Erarja je Salus z javnimi lekarniškimi zavodi in bolnišnicami od leta 2003 ustvaril 1,64 milijarde evrov prometa, Salus Veletrgovina pa skoraj dve milijardi evrov. V slednji je bruto marža lani znašala 6,13 odstotka. Poleg zdravil Salus Veletrgovina prodaja še prehranske dodatke in medicinske pripomočke.
V lanskoletnem poročilu o poslovanju je Salus Veletrgovina razkrila, da se razlika med proizvajalčevo ceno in veletrgovsko ceno pri zdravilih na recept v zadnjih letih relativno znižuje, predvsem zaradi spremenjene strukture, saj se predpisuje več dragih zdravil. V preteklem letu je znašala 3,8 odstotka, pet let pred tem pa 5,1 odstotka.
V primerjavi z dobro stoječima Kemofarmacijo in Salusom mariborski Farmadent bije boj za preživetje. V letnem poročilu je skupina Farmadent navedla, da v primeru odsotnosti pridobitve strateškega partnerja, ki bi ji omogočil dostop do večjega dela zdravil, obstaja velika negotovost, ali bo po preteku enega leta še sposobna nadaljevati kot delujoče podjetje. Za nakup Farmadenta se zanima skupina Salus, ki je prek spletnih strani Ljubljanske borze proti koncu septembra sporočila, da je njena zavezujoča ponudba veljavna do 19. oktobra. Po poročanju časnika Večer naj bi zavezujočo ponudbo oddalo tudi podjetje LL Grosist, ki je v lasti Lekarne Ljubljana.
Konsolidirani prihodki od prodaje skupine Farmadent, ki poleg matične družbe vključuje še novogoriški Gopharm, so se lani zmanjšali za pet odstotkov, na 91,3 milijona evrov, pri čemer je bila ustvarjena izguba v višini okoli 465.000 evrov. Bruto marža skupine Farmadent je lani znašala 4,8 odstotka. Po podatkih Erarja je Farmadent od leta 2003 javnim lekarniškim zavodom in bolnišnicam dobavil za 1,34 milijarde evrov blaga, Gopharm pa za dobrih 255 milijonov evrov.
Neenakopraven položaj pacientov?
Po pojasnilih Darje Potočnik Benčič bodo ponovni razpis za nakup zdravil na recept pripravili tako, da bo upoštevana odločitev DKOM: »To pomeni, da razpis ne bo vključeval le sklopov po ATC-klasifikaciji zdravil, ampak bo razdeljen tudi na javne zavode, kar zahteva DKOM. Toda na ta način bomo po posameznih lekarniških zavodih dobili različne cene.« Za veliko zdravil je potrebno doplačilo, zato bi lahko nekdo v Ljubljani za zdravila doplačal manj kot nekdo na Ptuju, ker bodo denimo Lekarne Ljubljana dosegle višje popuste kot Lekarne Ptuj, ali obratno. »S tem bi bili pacienti v neenakopravnem položaju. Zato bi morala kakšna državna institucija – ZZZS, organ znotraj ministrstva za zdravje, ministrstvo za javno upravo – izvesti razpis in poskrbeti, da cene zdravil na recept v celotni državi, tako kot doslej, ostanejo enake,« je poudarila Potočnik-Benčičeva.
Pri nabavi zdravil na recept je cena regulirana; ali bo posamezni ponudnik na razpisu izbran, pa je odvisno od danih popustov. Zaradi izjemne kompleksnosti javnega naročila in da bi dosegli najbolj ugoden učinek za javna sredstva, je neodvisni svetovalec in analitik dr. Aljoša Feldin za nakup zdravil na recept predlagal javno dražbo, podobno kot je bila pred leti izvedena za frekvence za mobilne elektronske komunikacije, o čemer smo v Dnevniku obširno poročali pred dnevi. »Ne vem, koliko je bilo razpisanih frekvenc za mobilne elektronske komunikacije in ali bi lahko približno 3000 zdravil dali na skupni imenovalec. V bližnji prihodnosti obstajajo neke nove rešitve, ki bi jih morali iskati skupaj z zakonodajalcem. Trenutno pa si moramo prizadevati, da bi lahko čim prej nabavili zdravila, da bomo zagotavljali vsa zdravila, ki jih pacienti potrebujejo, in to po cenah v evropskem povprečju,« je dejala Potočnik-Benčič.
Kdaj bo objavljen razpis, je težko napovedovati. »Odvisno je od zbiranja pooblastil, sklepa o začetku postopka, priprave razpisne dokumentacije. Brez vključitve ministrstva za zdravje, s predstavniki katerega smo se sestali pred dnevi, bo težko najti ustrezno rešitev. Če bomo dosegli prilagoditev zakonodaje, bomo z objavo razpisa še nekaj časa počakali. Ker nad lekarnami visi grožnja novih prekrškov, pa dolgo ne moremo čakati,« je dodala Darja Potočnik Benčič.
