V lekarnah se pogosto izkaže, da kronični bolniki nimajo recepta za zdravila, ki jih redno uporabljajo. Ker bi lahko prekinitev zdravljenja vodila v poslabšanje zdravstvenega stanja, osebje paciente, ki so brez zdravil, usmerja v urgentne službe. A te so že tako preobremenjene, ugotavljajo v Lekarniški zbornici Slovenije, kjer vidijo rešitev v premostitveni izdaji zdravil.
Za paciente z »urejeno« boleznijo
To možnost bi uporabili po predhodnem pogovoru s pacientom. Magister farmacije bi preveril, ali gre za posameznika z »urejeno« boleznijo, ki terapijo uporablja že dalj časa, pa tudi, ali ni v zadnjem obdobju prišlo do akutnega poslabšanja njegovih težav. S premostitveno izdajo, ki bi prišla v poštev v takem primeru, bi pomagali tako bolnikom kot dežurnim in nadomestnim zdravnikom, pričakuje predsednica lekarniške zbornice Darja Potočnik Benčič. Taka storitev bi bila sicer časovno omejena, saj bi zdravljenje kroničnega bolnika še naprej vodil zdravnik, je poudarila.
Osnove protokola premostitvene izdaje, ki so jih pripravili, želijo uskladiti z družinskimi zdravniki, so nam pojasnili v zbornici. Pri oblikovanju nove lekarniške storitve poleg razširjenega strokovnega kolegija za družinsko medicino sodelujejo tudi z ministrstvom za zdravje, razširjenim strokovnim kolegijem za lekarniško farmacijo in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. »Naš skupni cilj je, da kronični bolniki redno uporabljajo predpisana zdravila. Menimo tudi, da bo s to storitvijo, ki vključuje tudi ustrezno komunikacijo z bolnikom, izboljšana adherenca pri kroničnih bolnikih,« je izpostavila Darja Potočnik Benčič. Od predlagane novosti si torej med drugim obetajo, da se bodo bolniki bolj dosledno »držali« predpisane terapije.
Premostitev stiske v času dežurstev
Razširjeni strokovni kolegij za družinsko medicino se je junija strinjal s premostitvenim pisanjem receptov v primeru terapije za kronične bolezni, kjer bi prekinitev predstavljala tveganje za poslabšanje bolezni. To bi lahko veljalo zgolj v enkratni količini pakiranja in za premostitev stiske v času dežurstev, so ocenili v omenjenem strokovnem organu. Pri tem so se izrekali o situacijah, ko pacient ne more do osebnega ali nadomestnega zdravnika. V razširjenem strokovnem kolegiju pa se po drugi strani ne strinjajo z ostalimi možnostmi, pri katerih bi zdravila predpisovali magistri farmacije.
Med možnimi potmi, o katerih so v zdravstvu že razpravljali, je tako imenovano odvisno predpisovanje kliničnega farmacevta v ambulanti farmacevta svetovalca. »Zdravniki so do tega predloga še zadržani,« ne skrivajo v lekarniški zbornici. Sami menijo, da bo treba v prihodnosti krepiti sodelovanje vseh zdravstvenih delavcev, ki skrbijo za paciente, v skladu z njihovimi strokovnimi kompetencami. »Z odvisnim predpisovanjem, ki se izvaja izključno na podlagi pisnega dogovora med zdravnikom in farmacevtom, farmacevti specialisti olajšajo delo družinskega zdravnika in pacientu skrajšajo čas do prilagojene terapije,« ocenjujejo v zdravniški zbornici. Trenutno razmišljajo o pilotnem projektu, v katerem bi lahko bi preverili tako možnost.