DZ je danes z 59 glasovi za in nobenim proti sprejel zakonska predloga Inštituta 8. marec o brezplačnih šolskih kosilih. Tako bodo do brezplačnega kosila od 1. septembra 2027 upravičeni vsi šolarji. Sprejeli pa so tudi dopolnilo predlagatelja, po katerem bodo do polne subvencije kosila od jeseni upravičeni otroci iz najšibkejših družin. Brezplačna kosila za vse otroke pa naj bi bila zagotovljena čez štiri leta. 

»Veseli smo, da so nam poslanci in poslanke pri tem prisluhnili. Veseli smo, da so pokazali skrb za tiste najšibkejše. To je zmaga za solidarnost, ki je temeljna vrednota naše skupnosti. Še enkrat smo pokazali, da smo družba, ki zaščiti drug drugega,« so zapisali v Inštitutu. 

Kot je na seji pojasnila Tanja Matijašević iz Inštituta 8. marec, z dopolnilom k predlogu novele zakona o šolski prehrani oziroma sprememb zakona o osnovni šoli, predlagajo, da se uveljavitev brezplačnih kosil v osnovne šole premakne za eno leto, v leto 2026, ko se zaključi mandat tega sklica državnega zbora. Poslanci so dopolnilo zavrnili. Brezplačna kosila za vse bodo tako zagotovljena šele 2027. 

DZ pa je sprejel dopolnilo, s katerim se bo z začetkom naslednjega šolskega leta pravica do polne subvencije razširila na otroke, ki živijo v gospodinjstvih, kjer povprečni mesečni dohodek na osebo sega do vključno četrtega dohodkovnega razreda po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Niso pa sprejeli dopolnila, da bi otroci, katerih starši so v petem dohodkovnem razredu, imeli pravico do 50-odstotne subvencije že z naslednjim šolskim letom, in ne šele od septembra 2024.

Državni sekretar na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Boris Černilec je med drugim povedal, da se s predlaganimi spremembami zagotavlja pravica do 100-odstotnega subvencioniranega kosila s strani države. A je opozoril, da bi bilo treba pred uvedbo zagotavljanja kosil v okviru javne službe ugotoviti, ali je z drugačno organizacijo dela mogoče premostiti prostorske težave in težave pri vedno večjem pomanjkanju kadra, s katerimi se soočajo šole. Spomnil je, da je z zakonom predviden pilotni projekt osrednje šolske kuhinje, kjer bi lahko pripravili večje število zdravih obrokov za več vzgojno-izobraževalnih zavodov. Na podlagi izsledkov navedenega projekta bo mogoče oblikovati tudi ustrezne kadrovske normative.

Brezplačna kosila so bila zapisana že v koalicijski pogodbi

V razpravi so poslanci koalicije izpostavljali, da so brezplačna kosila za vse osnovnošolce obveza, saj so zapisana tudi v koalicijski pogodbi. Po besedah Tatjane Greif (Levica) gre tudi za koncept šolstva. Damijan Zrim (SD) se je zavzel, da se »to področje uredi danes, enkrat za vselej«. Tudi Robert Janev (Svoboda) podpira zagotovitev brezplačnih kosil za otroke iz družin s povprečnim mesečnim dohodkom na osebo, ki sega do vključno četrtega dohodkovnega razreda že s septembrom 2023 in da se »zgodba o brezplačni šolski prehrani implementira v letu 2027«.

V opozicijski NSi so omenjeno dopolnilo podprli. Janez Cigler Kralj je pripomnil, da je izvajanje zakona »stvar koalicije, da pomaga občinam, ustanoviteljicam šol, da do dneva izvajanja tega zakona lahko razširijo jedilnice«. Franci Kepa (SDS) je prepričan, da smo bogata država, da lahko omogočimo vsem osnovnošolcem brezplačne obroke, a tudi za srednješolce bi moral biti v tem zakonu po njegovem mnenju zagotovljen topel obrok.

Državni zbor je danes sprejel še kopico drugih zakonov

Poslanci so s 53 glasovi za in brez glasu proti sprejeli vladno novelo zakona o industrijski lastnini, katere cilj je poenostaviti in poceniti obstoječe postopke, denimo prijave patentov. 

Z 59 glasovi za in nobenim glasom proti prav tako sprejeli vladno novelo zakona o nadzoru državne meje, ki glede izplačila odškodnin izenačuje lastnike obmejnih zemljišč, ustvarja pravno podlago za izplačilo odškodnin lastnikom zemljišč, ki so jih prečkale tehnične ovire, in ureja pravno podlago za vodenje evidenc izvedenih mejnih kontrol. Z enakim številom glasov je bila sprejeta tudi novela zakona o gospodarskih družbah. Vsi poslanci so prav tako izglasovali novelo zakona o sodnem registru, ki zakon usklajuje z dvema evropskima direktivama. Novela, ki ji v največji opozicijski stranki ne nasprotujejo, bo olajšala ustanovitev družb in podružnic tujih podjetij ter poenostavila vpis sprememb v sodni register.

Poslanci so s 53 glasovi za in 22 glasovi proti sprejeli novelo zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, ki pravico do odškodnin žrtvam kaznivih dejanj širi tudi na državljane tretjih držav. Novela, ki so jo vložili koalicijski poslanci, predvideva pridobitev odškodnine iz državne sheme ne glede na državljanstvo žrtve.

Državni zbor je soglasno potrdil tudi novelo pomorskega zakonika, katerega cilj je izboljšanje zagotavljanja varnosti plovbe in novelo zakona o sodnem registru, ki zakon usklajuje z dvema evropskima direktivama. Novela, ki ji v največji opozicijski stranki ne nasprotujejo, bo olajšala ustanovitev družb in podružnic tujih podjetij ter poenostavila vpis sprememb v sodni register.

Ministrstvo za delo: Pogajanja o noveli zakona o delovnih razmerjih se bodo nadaljevala

Četudi je osnutek novele zakona o delovnih razmerjih od ponedeljka v javni obravnavi, socialni dialog ni končan. Pogajanja se bodo nadaljevala na vseh ravneh, dokler spremembe ne bodo poslane na vlado, so danes zatrdili na ministrstvu za delo. V tej luči so podčrtali, da niso kršili pravil delovanja Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).

»Ministrstvo v postopku obravnave novele ni kršilo pravil socialnega dialoga na ESS. Razprava in pogajanja o predlogu novele še vedno potekajo na vseh ravneh. Tako v okviru socialnega dialoga, med ministrstvi v medresorski obravnavi ter v dialogu s civilno družbo v javni razpravi. Končna različica predloga novele, ki jo bo ministrstvo posredovalo v odločanje na vlado, bo torej odvisna od razprav na vseh omenjenih ravneh,« so v današnjem sporočilu za javnost poudarili na ministrstvu.

Časovnica obravnave novele, vključno z začetkom javne razprave, je bila po njihovih navedbah socialnim partnerjem predstavljena na zadnji seji ESS v začetku junija, kjer da so napovedali, da lahko pogajanja v zvezi z zakonom potekajo tudi v času njegove javne obravnave. To dopuščajo tudi veljavna pravila o delovanju ESS, so zatrdili.

Kot so spomnili, so skladno s časovnico za minuli četrtek pripravljali še eno srečanje posebne pogajalske skupine ESS, a so delodajalci dan pred tem udeležbo odpovedali. Dodali so, da se je skupina od 6. decembra, ko je zasedala prvič, sestala na desetih sejah, pogajanja pa da so potekala po več ur.

»V tem času se je ministrstvo opredeljevalo do zahtev socialnih partnerjev in se z njimi sestajalo tudi zunaj rednih terminov. Na podlagi razprav in stališč smo pripravili različne kompromisne različice, kjer smo prisluhnili pripombam obeh strani, ponujali smo tudi dodatne termine za usklajevanja in tako dalje,« so zapisali na resorju, na čelu katerega je minister Luka Mesec.

Po socialnim partnerjem predstavljeni časovnici naj bi bil osnutek novele minuli petek tudi na splošni seji ESS, a je bila tudi ta po odločitvi delodajalcev, da se je zaradi odsotnosti premierja Roberta Goloba ne udeležijo, odpovedana.

Na ministrstvu za delo so navedli še, da se je ESS na junijski seji seznanil tudi z vmesnim poročilom pogajalske skupine in načrtovanimi aktivnostmi.

»Osnutek novele zakona o delovnih razmerjih smo bili v javno razpravo primorani vložiti zaradi časovne stiske, ki je povezana s sprejemom dveh evropskih direktiv. Če jih ne sprejmemo do 1. avgusta, bo Slovenija plačevala pogodbene kazni, na kar smo socialne partnerje tudi večkrat opozorili na pogajanjih,« so podčrtali.

Sodelovanje ESS pri pripravi predpisov mora po njihovih navedbah potekati ob upoštevanju rokov, ki vladi in DZ omogočajo »normalno izpolnjevanje njunega sprejetega letnega programa, kar je bilo v tem primeru onemogočeno«.

Odločitev za začetek javne obravnave je povsem nesprejemljiva in neobičajna, hkrati pa pomeni novo kršenje pravil delovanja ESS, so v torek poudarili predstavniki reprezentativnih delodajalskih organizacij. »Delodajalska stran je bila v teh pogajanjih v izrazito neenakopravnem položaju in izigrana,« so zapisali.

Predstavniki reprezentativnih sindikalnih central so medtem danes pojasnili, da so pogajanja zanje zaključena. Ob tem so bili kritični do delodajalcev, ki da so ves čas zavirali usklajevanja. Kot so pojasnili, so sklicevali na postopke, zapisnike, izpuščali so srečanja in podobno. Od vlade zdaj pričakujejo, da predlog novele potrdi in ga pošlje v DZ.