Kranjsko okrajno sodišče je po treh letih in pol pravdanja razsodilo, da je sklad kmetijskih zemljišč konec leta 2019, ko ga je vodila Irena Majcen, podjetju KŽK kmetijstvo utemeljeno odpovedal zakupno pogodbo za skoraj 630 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč, ker jih je del brez dovoljenja oddajal v podzakup kmetom.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju sklad) ter podjetje KŽK kmetijstvo s sedežem v Žabnici sta 19. februarja 2017 sklenila zakupno pogodbo, s katero je KŽK na širšem območju Kranja dobil v obdelavo 629,8 hektarja državnih kmetijskih zemljišč. Pogodba bi potekla konec letošnjega leta, vendar jo je sklad predčasno odpovedal, potem ko je – najprej na podlagi anonimne prijave in nato še po pričanju kmetov – ugotovil, da KŽK brez njegovega soglasja del zemljišč daje v podzakup kmetom in Kmetijskemu inštitutu Slovenije. Zakupno razmerje bi moralo prenehati 31. decembra 2019.
Sodišče zavrnilo tožbo KŽK
KŽK je zoper to odločitev vložil tožbo in na sodišču dosegel, da je lahko do razsodbe glavnino zemljišč še naprej obdeloval, tista, za katera jim je uspelo dokazati, da so jih imeli v posesti, pa so do končne odločitve sodišča lahko orali kmetje. Nekateri so pričali, da jim je KŽK zemljišča, na katerih so pridelovali različne vrtnine in jih prodajali, dajal v podzakup že pred letom 2019, sam pa je za te površine pobiral kmetijske subvencije. Po pripovedovanju pravnega zastopnika kmetov Francija Kodele so se težave začele, ko je eden od tedanjih podzakupnikov, to je Peter Burger, novembra 2019 postal solastnik KŽK, ki ga je s še dvema partnerjema odkupil od kriptomilijonarja Damiana Merlaka. Kmete naj bi nasilno odganjali s teh zemljišč, zato je večkrat posredovala tudi policija. Tako Burger kot Merlak sta ves čas trdila, da podzakupa ni bilo in da so zemljo obdelovali s podizvajalci. KŽK je zato sklad tožil zaradi domnevno nezakonite odpovedi zakupne pogodbe.
Kranjsko okrajno sodišče pa je tožbo po treh letih in pol zavrnilo kot neutemeljeno. Poleg tedanje direktorice sklada Irene Majcen, Petra Burgerja in Damiana Merlaka je zaslišalo pet gorenjskih kmetov. Trije od njih so tudi pisno potrdili, da so v letu 2019 in tudi že prej od KŽK jemali v podzakup zemljišča in bili prisiljeni podzakupno razmerje prikrivati, ker KŽK zanj ni imel dovoljenja sklada. Povedali so tudi, da so se izpostavili zato, da bi navedena zemljišča dobili v zakup po legalni poti, da ne bi KŽK več plačevali visokih zneskov in mu prepuščali tudi subvencij za ta zemljišča. Sodišče je ugotovilo, da je KŽK, da bi prikril nedovoljeni podzakup, kmetom namesto računov za najemnino izdajal račune, iz katerih je izhajalo, da naj bi ti od njega kupovali kmetijske pridelke. Te so v resnici pridelali in pospravili kmetje, ne KŽK. Kmetje so tudi kupili seme, gnojila, škropiva in vse drugo. Sodišče jim je v celoti sledilo, ker je ocenilo, da so pričali prepričljivo in verodostojno. »Iz njihovih pričanj gre razbrati delovanje KŽK, ki se kaže v tem, da spornih zemljišč ni sam obdeloval, ampak je vse prepustil kmetom. Nedvomno je podzakup obstajal,« je ugotovilo sodišče.
Prikrivali podzakup
Sodišče ni verjelo Petru Burgerju, da ni šlo za podzakup in da je KŽK s kmeti sodeloval na podlagi pogodb o poslovnem sodelovanju. V dokaz je to kmetijsko podjetje predložilo tri pogodbe (eno je podpisalo podjetje Burgox, katerega prokurist je Peter Burger), a je sodišče ocenilo, da je njihova verodostojnost vprašljiva. Verjelo je kmetom, da so bile pogodbe pripravljene in podpisane naknadno z namenom prikrivanja podzakupa.
V zvezi s tem je nameravalo zaslišati tudi Davida Poštraka, ki naj bi po navedbah prič v KŽK urejal podzakupe s kmeti. Toda to mu ni uspelo, saj je Poštrak sodnico z najrazličnejšimi izgovori, zakaj ne more priti v sodno dvorano, vlekel za nos več kot tri leta. Dala ga je celo prisilno privesti. Pred sodno dvorano so ga dostavili s policijskim vozilom, odpeljali pa (še pred pričanjem) z rešilcem, ker naj bi se slabo počutil. Ker se je sfižil tudi poskus zaslišanja Poštraka prek videokonference, je sodnica presodila, da ima dovolj dokazov za razsodbo, in se odločila, da jo bo izdala brez njegovega pričanja. Verodostojnost te priče se ji je na podlagi predloženih opravičil zdela tudi močno vprašljiva.
Sodba kranjskega okrajnega sodišča v zvezi s KŽK še ni pravnomočna. Zoper njo je mogoče vložiti tožbo. Če bo katera od strank v postopku to storila, jo bo obravnavalo višje sodišče v Ljubljani.
