Poslanci so s 56 glasovi za in brez glasu proti sprejeli drugi interventni zakon za odpravo posledic in pomoč prizadetim v poplavah. V zakonu so številni ukrepi za gospodinjstva, občine in podjetja ter za sanacijo in preventivo na javni infrastrukturi. Kot je pojasnil premier Robert Golob, z drugim interventnim zakonom prehajamo v drugo fazo sanacije po poplavah. Potem ko so bile v skladu z državnim načrtom za odzivanje v naravnih nesrečah opravljene najnujnejše intervencije, se v drugi fazi nadaljuje nujna sanacija prizadetih območij, s katero preprečujejo nadaljnjo škodo. V tretji fazi pa bo skupaj z zakonom o obnovi, ki bo sistemske narave, sledila dolgoročna obnova, ki bo trajala več let in se bo oprla tudi na dokončen popis škode, ki trenutno še poteka.
Z danes sprejetim zakonom so določili izredno denarno socialno pomoč prizadetim v višini sedemkratnika minimalnih kratkoročnih življenjskih stroškov, 12-mesečni moratorij na odplačevanje posojil za fizične in pravne osebe, hitrejše zaposlovanje tujih delavcev, davčne razbremenitve za kmete, vzpostavitev tehničnih pisarn ter poenostavitev postopkov in pridobivanja dovoljenj. Prizadeti bodo oproščeni plačila električne energije in plina, starši, katerih otroci zaradi poplav ne obiskujejo vrtca, pa plačila vrtčevskega varstva. Učencem in dijakom iz prizadetih družin se zagotavlja brezplačno šolsko prehrano, študentom podaljšanje statusa v prihodnjem študijskem letu. Z zakonom je predvidena tudi ustanovitev sklada za obnovo Slovenije, v katerega se bodo stekala sredstva za obnovo iz različnih naslovov. Za koriščenje ukrepov je potrebna prijava, za kar bo prihodnji teden vzpostavljen tudi klicni center na številki 114.
SDS proti dodatnim obdavčitvam
Razpravo je sicer najbolj razgrel predlog delovnih sobot oziroma obveznega solidarnostnega prispevka. Solidarnostni soboti bosta dve, prva letos in druga prihodnje leto; kdor se za to ne bo odločil, pa bo prispeval 0,3 odstotka od svoje obračunane dohodnine. Prispevali bodo zaposleni, upokojenci, samostojni podjetniki in podjetja. Pri tem se bo v osnovo za izračun solidarnostnega prispevka vštelo tudi dohodke iz kapitala in oddajanja v najem ter izplačila za poslovno uspešnost. Podjetja bodo prispevala 0,8 odstotka od osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. V Dnevniku smo že poročali, da bo moral zaposleni s povprečno plačo prispevati dobrih 73 evrov na leto, prejemnik povprečne starostne pokojnine (820 evrov) pa nekaj manj kot 30 evrov. Na tak način naj bi vlada zbrala slabih 160 milijonov evrov na leto.
V SDS zaradi nasprotovanja prispevku zakona niso podprli oziroma o njem niso glasovali. Po mnenju prvaka SDS Janeza Janše so do zdaj predstavljene ocene o tem, kolikšna je škoda in koliko denarja potrebujemo, zgolj približne, pa tudi pretirane, zato je smiselno počakati na oceno stroke o škodi in šele na tej podlagi načrtovati prihodke in izdatke. Po oceni stranke bi bilo treba najprej izkoristiti tudi vse druge možnosti financiranja. Med drugim bi bilo po njihovem mnenju treba pogledati po različnih proračunskih postavkah in tam, kjer izdatki niso nujni, denar preusmeriti za sanacijo. Kljub pomislekom pa so zakon podprli v NSi. »Zakon ni optimalen, je pa nujen,« je povedal poslanec NSi Jernej Vrtovec.
V petih letih sedem milijard evrov
Neposredna škoda po poplavah sicer po zadnji oceni znaša 4,7 milijarde evrov. Kot je danes poudaril predsednik vlade, bodo v vladi v naslednjih tednih pripravili predlog zakona o obnovi, ki bo predvidel, da se za sanacijo avgusta poplavljenih območij v prihodnjih letih nameni od 6,7 do sedem milijard evrov. »Situacije na terenu ne želimo zgolj povrniti v prejšnje stanje, ampak želimo regijam pomagati na način, da bodo bolje pripravljene in zaščitene za primer podobnih prihodnjih ujm,« je pojasnil cilje ukrepanja in višino predvidene pomoči. Najpomembnejši vir, skupaj okoli dve milijardi evrov, naj bi bila evropska sredstva, od tega 400 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz solidarnostnega sklada, približno 800 milijonov iz prerazporeditev kohezijskih sredstev, 750 milijonov evrov pa iz dodatnih povratnih sredstev iz mehanizma EU za okrevanje in odpornost po koronski krizi.
Poleg omenjenih sredstev bo vlada skozi prerazporeditve integralnih proračunskih sredstev in prihranke pri proračunski porabi po Golobovih besedah pridobila še okoli 1,1 milijarde evrov, okoli 1,3 milijarde evrov si obeta od solidarnostnih prispevkov, 350 milijonov evrov pa naj bi neposredno pokrile zavarovalnine, ki jih bodo zavarovalnice izplačale prizadetim fizičnim ali pravnim osebam. Pomembno bo, tako pravi minister za finance Klemen Boštjančič, tudi dodatno zadolževanje. Država se bo zadolžila prek mehanizma za okrevanje in odpornost, o ugodnih kreditih pa se že pogovarjajo tudi z multilateralnimi bankami, kot sta Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropska investicijska banka (EIB). Premier je glede finančnega vidika poudaril, da se moramo zavedati dimenzij katastrofe in imeti pred očmi, koliko bodo prispevali posamezni deležniki. Poudaril je, da morajo tisti, ki imajo več, tudi prispevati več. »Prepričani smo, da je ta konstrukcija uravnotežena, izvedljiva in kot taka ne bo posegala v razvojne prioritete,« je zagotovil.
