Med evropsko kohezijsko politiko v Sloveniji od leta 2014 do 2020 najdemo tudi postavko povečanje dostopnosti do informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti. V praksi to pomeni gradnjo širokopasovnih omrežij, kar predstavlja ključno potezo za digitalno transformacijo, hitrejši razvoj digitalne družbe in izrabo priložnosti, ki jih omogočajo informacijsko-komunikacijske tehnologije ter internet za splošne gospodarske in družbene koristi.
eProstor kot primer dobre prakse
Na kohezijskem ministrstvu kot primer dobre prakse na tem področju izpostavljajo vzpostavitev portala Prostor. Sestavljajo ga štirje vsebinsko medsebojno povezani in soodvisni projekti: vzpostavitev skupne infrastrukture za prostorske informacije, prostorski informacijski sistem in sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja ter prenovljen sistem nepremičninskih evidenc skupaj z zajemom in izboljšavo kakovosti podatkov o prostoru in nepremičninah.
Vzpostavljen je bil prostorski informacijski sistem, ki zagotavlja dostop do koristnih informacij in razlag o vsebinah s področja urejanja prostora in graditve objektov, objav o postopkih priprave prostorskih aktov in postopkih s področja graditve objektov, podpornih zbirk podatkov, grafičnih vpogledov v verodostojne podatke ter digitalnih storitev, s katerimi se uvaja elektronsko poslovanje. Skupna vrednost projekta je znašala 22,3 milijona evrov, prispevek EU je bil 17,9 milijona evrov.
Gre za spletno platformo, ki omogoča dostop do prostorskih podatkov in informacij na nacionalni ravni. Namenjena je predvsem državljanom, podjetjem in javnim institucijam, ki potrebujejo podatke o prostorskem načrtovanju, zemljiških parcelah, nepremičninah, katastrih in drugih prostorskih evidencah.
»Prenovljeni portal Prostor s svojimi vsebinami omogoča souporabo in medopravilnost prostorskih podatkov in storitev tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni. Z vzpostavitvijo omrežnih in drugih storitev za zbirke prostorskih podatkov je prek portala mogoč dostop do 50 različnih spletnih servisov oziroma storitev, ki omogočajo neoviran pretok informacij in njihovo izmenjavo. Ker je medopravilnost zagotovljena samo, če so zbirke prostorskih podatkov v istem koordinatnem sistemu, je bila ena od nalog projekta tudi transformacija vseh podatkov v novi koordinatni sistem,« so razložili na Geodetski upravi RS (Gurs). Na portalu lahko državljani pridobijo tudi vse informacije o podatkih, ki jih zbira in vodi geodetska uprava.
Digitalni arhiv kot osnova
Kot opisujejo na Gursu, je osnovni pogoj za prehod na elektronsko poslovanje predstavljal digitalni arhiv, ki hkrati odraža skrb za ohranitev (stoletnega) gradiva in na drugi strani večjo uporabnost. »Kljub temu da na geodetski upravi izvajamo digitalizacijo zapisov že od konca 90. let, nam je v tem obdobju uspelo v celoti zaključiti digitalni arhiv 200-letnega zemljiškega katastra. V okviru projekta je bilo skeniranih preostalih devet milijonov dokumentov, tako da danes cel arhiv obsega že 23 milijonov dokumentov. Prav tako so bili na ministrstvu skenirani vsi državni prostorski akti,« so pojasnili.
Od uvedbe novega informacijskega sistema lahko geodetska podjetja sama iz arhiva elaboratov pridobijo digitalne zapise. Če so leta 2014 našteli dobrih 1300 vpogledov v digitalne podatke arhiva, so imeli že leta 2019 več kot 1,7 milijona vpogledov. »Poleg povečanega števila ogledov se je zmanjšala obremenitev zaposlenih, ki so morali prej kopirati arhive in jih fizično izročati geodetskim izvajalcem. Bistveno se je zmanjšala časovna komponenta dostopa do arhiva, z 1,5 dneva na nekaj sekund,« praktični vidik digitalizacije opisujejo na Gursu.
Večja uporabna vrednost
Ob tem spomnijo, da so bila evropska sredstva ključna za digitalni prehod na področju nepremičninskih evidenc, prostorskega načrtovanja in graditve ter za bistveno izboljšanje digitalnih storitev v Sloveniji. Na Gursu pravijo, da je projekt bistveno prispeval k odpravljanju digitalnega razkoraka med mestom in podeželjem predvsem na področju dostopnosti do digitalnih podatkov in storitev na področju urejanja prostora, gradnje in evidentiranja nepremičnin.
Dodajajo še, da neposredna primerjava števila analognih vlog in števila digitalnih prenosov prostorskih podatkov izkazuje pozitivne trende digitalizacije poslovanja Gursa, povečano uporabo prostorskih podatkov in s tem tudi povečanje njihove uporabne vrednosti.
