»V informatizaciji zdravstva imamo zdaj urejen kaos,« ugotavlja Alenka Kolar, vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za digitalizacijo v zdravstvu. Ta kaos nameravajo odpraviti z zakonom o digitalizaciji zdravstva, ki so ga skupaj z zakonom o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije danes predstavili ekonomsko-socialnemu svetu (ESS).

»Ko bomo izpeljali digitalno transformacijo zdravstvenega sistema, mi bo odleglo,« pravi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. »Pacienti potem ne bodo več hodili od vrat do vrat s papirji, zgoščenkami in slikami, ampak bo vse digitalno, vse bo transparentno, vsem bo jasno, za kaj smo porabili denar. Posebno pozornost smo namenili varnosti osebnih podatkov, ta zaščita mora biti popolna.« Z implementacijo zamišljenih zakonskih rešitev bo sistemska korupcija izzvenela, je prepričan. To naj bi se zgodilo najkasneje 1. januarja 2026.

Nad podatki bi bedelo novo javno podjetje

Omenjeni zakon predvideva ustanovitev novega javnega podjetja, ki bo upravljalo nov centralni zdravstveni informacijski sistem, v katerem se bodo zbirali in obdelovali vsi relevantni zdravstveni podatki pacientov. »Ne računam na to, da bodo vsi ploskali predlogu zakona,« je še dejala Alenka Kolar. »Mislim, da delamo dobro. In če bomo na koncu vsi enako nesrečni, smo na dobri poti.«

Urad informacijske pooblaščenke, ki ga vodi Mojca Prelesnik, je ministrstvu že sporočil svoje mnenje o zakonskem predlogu. Ministrstvu ni ploskal, nasprotno. Opozoril ga je pred »hitenjem in resnimi posledicami ter tveganji, ki jih lahko prinese prehitra, premalo premišljena ali pomanjkljivo opredeljena zakonska in praktična ureditev enega najobsežnejših informacijskih sistemov za obdelavo osebnih podatkov v državi«.

Urad je nanizal več pomanjkljivosti in protipravnosti, opozoril je na daljnosežne posledice in nesorazmerna tveganja. Ministrstvu zato predlaga temeljite popravke. Urad je med drugim opomnil ministrstvo, da gradivu ni priložilo ocene učinkov zakona v skladu z veljavnim zakonom o varstvu osebnih podatkov. V gradivu je nejasno opredeljena odgovornost varstva osebnih podatkov in rokov njihove hrambe. Problematična je ustanovitev javnega podjetja, ki bi lahko bilo subjekt zasebnega sektorja, za katerega veljajo drugačni pogoji in zahteve glede varstva osebnih podatkov in zasebnosti.

Novo javno podjetje
je nevaren precedens

Z vidika ustavnopravnih zahtev tudi niso ustrezno zakonsko opredeljena razmerja med novim javnim podjetjem, izvajalci zdravstvenih storitev, ministrstvom za zdravje in NIJZ. Predvideni način obdelave podatkov v novem javnem podjetju že na prvi pogled ni skladen z načelom sorazmernosti, opozarja Mojca Prelesnik. »Dodaten razlog za resno skrb je določba, da naj bi postopek, način dostopa do podatkov, višino morebitnih stroškov priprave in posredovanja podatkov ter podatke, ki jih mora vsebovati zahteva za dostop do podatkov v okviru sekundarne rabe, določil v podzakonskem aktu minister za zdravje,« je še zapisal urad informacijske pooblaščenke. Predvidena ureditev je namreč v izrecnem neskladju z 38. členom ustave.

Ob predvideno ustanovitev novega javnega podjetja so se danes obregnili tudi na seji ESS. »To razumemo kot obvod plačnemu sistemu v javnem sektorju. Način razmišljanja 'v gospodarstvu so plače boljše' lahko vodi tudi v izjemno nevaren precedens in tudi v privatizacijo. Na to ne bomo pristali,« je poudarila predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič, tudi predsednica upravnega odbora ZZZS.

Kritični tudi do predloga
zakona o ZZZS

Na seji se je plaz kritike usul tudi na predlog zakona o ZZZS. »Spremembe ne gredo v pravo smer, kajti popolnoma se oslabi vpliv delodajalskih združenj z zmanjšanjem števila članov v novi skupščini,« je opozoril predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar. Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je dejal, da predlagane spremembe bistveno zmanjšujejo avtonomijo ZZZS. Sprašujejo se tudi, zakaj je za predlagane rešitve potreben samostojen zakon, ko pa bi jih lahko naslovili z novelo obstoječega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, je poročala STA.

Počivavšek je izpostavil več vsebin, do katerih so kritični, in sicer spremembe v vodenju ZZZS in samih pristojnosti, torej »kaj zavod lahko počne sam, kaj lahko počne samo s soglasjem vlade in kje si vlada jemlje pristojnosti«. »Bilo je ogromno kritik. Menimo, da je treba koncept zakona bistveno spremeniti, zato da bi lahko dosegli konsenz,« je ocenil Počivavšek.

Osnutek novega zakona o ZZZS napoveduje enajstčlansko skupščino in tričlansko upravo. Poleg predsednika uprave bosta v njej še član, pristojen za obvezno zdravstveno zavarovanje, in član, ki bo zadolžen za dolgotrajno oskrbo. Vlada
bi glede na zakonski osnutek vršilca dolžnosti predsednika uprave ZZZS in vršilca dolžnosti člana uprave,
ki bo pristojen za dolgotrajno oskrbo, imenovala že z letošnjim
1. septembrom.