Po podatkih, objavljenih na straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), navadni domači komarji v Sloveniji od nalezljivih bolezni prenašajo samo virus Zahodnega Nila. Primeri okužbe so bili do zdaj potrjeni v različnih regijah. »Uporaba insekticidov v zunanjem okolju je strokovno smiselna oziroma upravičena pri pojavu izbruha nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji. Tega v Sloveniji do zdaj ni bilo,« so zapisali na spletni strani NIJZ, ob tem pa pojasnili, da nekaj posameznih primerov obolelih z virusom Zahodnega Nila ne predstavlja izbruha. »Prisotnost in povečano število komarjev ne upravičuje rabe biocidnih sredstev v zunanjem okolju z namenom, da se zmanjša njihovo število,« so še dodali.

Na NIJZ opozarjajo, da je najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe preprečevanje pikov komarjev. Občani z odstranjevanjem vode ali predmetov, v katerih se zadržuje voda, in s pravilnim odlaganjem odpadkov zmanjšajo možnost za razmnoževanje komarjev.

 

Insekticidi nevarni tudi za ljudi

Uporaba insekticidov namreč ne vpliva zgolj na komarje, temveč tudi na druge žuželke, kot so čebele, in preostale organizme. Izpostavljenost izdelku z insekticidno snovjo, ki se uporablja za zatiranje odraslih komarjev, lahko pri človeku povzroči draženje kože in dihal ter glavobol in omotico. Izpostavljenost velikim odmerkom lahko pripelje tudi do okvare živčevja in zastoja dihanja. »Za iztrebljanje ali zmanjšanje zaroda komarjev obstajajo tako imenovani larvicidi, ki delujejo na ličinke komarjev. V Sloveniji trenutno ni uradno registriranega larvicida, potekajo pa postopki registracije,« so zapisali na spletni strani NIJZ.

V številnih državah Evropske unije kot tudi v Sloveniji je za nadzor ličink dovoljena uporaba sredstva aquatain, ker se to razgradi na neškodljive komponente in se posledično ne obravnava kot biocid. Po navedbah oddelka za varstvo okolja mestne uprave Mestne občine Ljubljana (MU MOL) sredstvo učinkuje do štiri tedne, če vmes ne dežuje. »V MOL smo sredstvo aquatain testirali na dveh lokacijah, pri lovilnikih olj v Sneberjah in na Ježici. Izkazalo se je za delno učinkovito, treba ga je vnašati precej pogosto, po vsakem dežju. Nikakor pa se sredstva ne sme uporabiti v naravnih vodnih površinah,« so pojasnili na oddelku za varstvo okolja MU MOL.

Pike komarjev je najbolje preprečiti

»Najučinkovitejše sredstvo v boju zoper komarje je preventiva, pri čemer lahko največ storimo prebivalci,« so o mnenju glede ukrepov povedali na mestnem oddelku za varstvo okolja. Iz tega razloga že vrsto let izvajajo številne aktivnosti, s katerimi ozaveščajo različne ciljne skupine; denimo za otroke so pripravili basen o komarju. »Na temo preprečevanja širjenja komarjev zbiramo tudi informacije o drugih pilotnih projektih, na primer o vnosu sterilnih komarjev v Premanturi v Istri. Žal ta projekt ni vplival na občutno zmanjšanje številčnosti komarjev,« so še pojasnili.

Tudi na NIJZ opozarjajo, da je najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe preprečevanje pikov komarjev. Občani z odstranjevanjem vode ali predmetov, v katerih se zadržuje voda, in s pravilnim odlaganjem odpadkov zmanjšajo možnost za razmnoževanje komarjev. Treba je redno vzdrževati bazene, okrasna jezera in vodnjake ter urejati zelene površine. Z uporabo mrež proti komarjem oziroma komarnikov lahko komarjem preprečimo vstop v notranje prostore, za zunanje aktivnosti pa uporabimo sredstva za zaščito proti komarjem. Ob uporabi repelentov je treba dosledno upoštevati navodila proizvajalca. Na NIJZ priporočajo, da se občani v času največje aktivnosti komarjev izogibajo zadrževanju na prostem, predvsem okoli večjih stoječih voda. Prav tako jim svetujejo, naj nosijo svetla oblačila, s katerimi pokrijejo večji del telesa. 

Priporočamo