Devet smučarskih centrov gosti gradbene delavce, saj dokončujejo doslej največji naložbeni projekt v žičniške naprave. Kanin po drugi strani tone vse globlje. Smučišče to zimo ne bo obratovalo, njegova upravljalka, družba Sončni Kanin, pa je ostala brez nadzornikov. Kmalu bo tudi brez direktorice, kajti Manuela Božič Badalič je spisala odstopno izjavo.
Ministrstvo za gospodarstvo je junija lani na javnem razpisu izbralo deset gorskih centrov, katerih preoblikovanje v celoletne je nameravalo podpreti s 63,4 milijona evrov. Kranjska Gora, ki bi za projekt krožne kabinske žitnice Vitranc 1 prejela najvišji možni znesek pomoči, to je osem milijonov evrov, je izpadla iz igre, saj ni pravočasno pridobila gradbenega dovoljenja. Preostalih devet gorskih centrov je z gradnjo pri koncu.
Dvanajstletno mrtvilo naj se ne ponovi več
Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Glavni namen je infrastrukturo gorskih centrov prilagoditi celoletnemu turizmu, zato so vsi poleg novih žičniških naprav uredili tudi kolesarske steze ter adrenalinske in druge parke. »Pred nami je smučarska sezona z največ novimi žičniškimi napravami v zgodovini,« je zadovoljen Ernest Kovač, sekretar Združenja žičničarjev Slovenije. Prav tako Boštjan Paradiž, predsednik združenja, ki je hkrati lastnik in direktor Gorskega turističnega centra Kope. »To bo za konkurenčnost slovenskih smučišč izjemen napredek. Verjamem, da se nam bo s pristojnimi državnimi institucijami uspelo dogovoriti za nadaljnja vlaganja v žičnice in najti sistemski vir financiranja, da se ne bi nikoli več ponovilo mrtvilo brez naložb, ki je vladalo kar dvanajst let. Če bomo vsako leto posodobili vsaj kakšen smučarski center, čaka gorski turizem lepa prihodnost. Ne pozabimo, največ nočitev v Sloveniji ustvarijo prav gorske občine,« je spomnil Paradiž.
Kope so za gradnjo dveh novih štirisedežnic (Kopnik in Pahernik) in ene vlečnice (Velika Kopa) dobile nekaj več kot 7,7 milijona evrov nepovratnega denarja. »Vse je šlo po načrtih. Upamo, da bomo še ta mesec pridobili uporabno dovoljenje in da bodo že prvi dan po odprtju smučišča obratovale tudi vse tri nove naprave,« si želi prvi mož Kop. Osemmilijonsko finančno injekcijo je za projekt Park Mašinžaga 1 na Rogli prejelo zreško podjetje Unitur. S tem denarjem in tudi z lastnim vložkom so zgradili sodobno šestsedežnico z ogrevanimi sedeži in zaščitnimi kabinami. Ta naprava bo poleg smučarjev prevažala tudi pohodnike, kolesarje in kolesa, prav tako tiste, ki se bodo spuščali po letečem toboganu ali po stezi za gorske trikolesnike. Vse te novosti so namreč v bližini nove žičniške naprave. Tehnične preglede so že začeli, hkrati urejajo postopke za pridobitev obratovalnih dovoljenj, nestrpno pa čakajo tudi na ugodne vremenske razmere za začetek smučarske sezone, ki jo načrtujejo v prvi polovici decembra.
Pohorska krožna kabinska žičnica čaka zeleno luč
Nekaj manj kot šest milijonov evrov je od države prejelo Javno podjetje Marprom, ki na Arehu končuje gradnjo nove štirisedežnice Ruška. Na Mariborskem Pohorju so zgradili tudi vmesno postajo krožne kabinske žičnice, ki že od konca septembra čaka dovoljenja za začetek obratovanja. Z javnim denarjem so uredili tudi nove kolesarske proge, gibalne parke, gorske gokarte …
O sklepnih delih pri gradnji novih šestsedežnic na Krvavcu in Veliki planini smo v Dnevniku že obširno poročali. RTC Krvavec je za preoblikovanje tega gorskega centra v celoletnega iz slovenskega in bruseljskega proračuna prejel osem milijonov evrov, Velika planina pa dobrih sedem. Dve novi štirisedežnici so zgradili tudi na Golteh, ki jim je gospodarsko ministrstvo namenilo okoli 7,1 milijona evrov nepovratnih sredstev. »To je bila edinstvena priložnost za naložbe v nove žičniške naprave. Iz rednega poslovanja si tega ne bi mogli privoščiti,« je zadovoljna direktorica tega gorskega centra Suzana Srdić. Spomnila je, da so na Golteh zadnjo pomladitev žičnic izpeljali pred dobrima dvema desetletjema, ko so eno zelo staro napravo zamenjali z nekoliko mlajšo. Direktorica upa, da bo z začetkom nove smučarske sezone obiskovalcem takoj na voljo vsaj ena od novih štirisedežnic. Vodne ujme, ki so dodobra razdejale dostopne poti do njih, so jim namreč oteževale dostavo materiala in opreme.
Smučarje bo novost pričakala tudi na Voglu. Tam so po navedbah Aleksandre Fiorelli, vodje skupnih služb v podjetju Žičnice Vogel, za nekaj manj kot 6,5 milijona evrov javnega denarja med drugim vzpostavili panoramsko krožno kabinsko žičnico Zadnji Vogel. Po štiridesetih letih bodo novo napravo, štirisedežnico, dobili tudi na smučišču Trije kralji nad Slovensko Bistrico. »To bo za nas zelo velika pridobitev,« se veseli direktor Aleš Juhart.
Temni oblaki zasenčili Sončni Kanin
Temni oblaki pa se zbirajo nad Bovcem in podjetjem Sončni Kanin. Krožna kabinska žičnica miruje že od konca septembra, saj so strokovnjaki ocenili, da zaradi slabega vzdrževanja ne more več varno obratovati. Valter Mlekuž, župan občine Bovec, ki je ustanoviteljica družbe Sončni Kanin, meni, da je letošnja zimska sezona za ta gorski center izgubljena. »To, kar zahtevajo za zagon Kanina, ni izvedljivo niti časovno niti finančno,« je prepričan.
Medsebojna obtoževanja, kdo je kriv za ta klavrni položaj, se kar vrstijo. Včeraj so trije nadzorniki Sončnega Kanina, predsednik Marko Gorjanc, Uroš Zupan in Boštjan Novosel, sporočili, da so v torek nepreklicno odstopili. To so storili zaradi po njihovem neskrbnega ravnanja direktorice podjetja Manuele Božič Badalič in neodzivnosti bovške občine. Toda župan Mlekuž nam je dejal, da omenjeni niso mogli odstopiti, saj je že dan prej komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja razrešila vseh pet nadzornikov.
Na vprašanje, ali drži, da je pred dnevi odstopila tudi direktorica Sončnega Kanina Manuela Božič Badalič, nam je župan odgovoril pritrdilno. »Nadzorni svet je obvestila, da je dala odstopno izjavo, ima pa tri mesece odpovednega roka. Zdaj je v tujini, ko se vrne, se bomo pogovarjali naprej,« nam je dejal Valter Mlekuž. »Odstopila je zato, ker so od nje zahtevali, da mora tožiti Pomo, francoskega dobavitelja delov za kaninsko žičnico, prav tako zavod za gradbeništvo. Takrat ji je prekipelo,« je sklenil Mlekuž.
