Na vprašanje, ali gredo usmeritve prenove na boljše, je Marjanovič-Umekova odgovorila, da je to v trenutni fazi prenove težko oceniti. Poudarila je, da se ji zdi že od samega začetka kurikularne prenove zelo nerodno, da ta poteka prej kot sistemska prenova: »Pravzaprav sploh ne vemo, kaj bo v prihodnje z vrtci na sistemski ravni in kje bodo kakšne izboljšave, zlasti v smeri večje kakovosti in večje pravičnosti, a vseeno že načrtujemo vsebino. To je narobe svet, na kar opozarjam že od začetka prenove kurikula. Najprej je treba postaviti sistemsko ureditev, šele potem pride na vrsto vsebina.«

Sogovornica je spomnila, da je pri prenovi kurikularnih dokumentov v pogonu več kot 900 ljudi, kar je po njenem mnenju prevelik sistem, ki je z vrha neobvladljiv, zaradi česar se strokovne razprave izgubljajo: »Desna roka ne ve, kaj dela leva roka, in čeprav je kurikularna prenova v vrtcu mnogo enostavnejša od kurikularne prenove v osnovni šoli, je tudi v našem okolju praktično skorajda nemogoča. Vsebinske diskusije bi morale potekati v obvladljivih skupinah, dogovore pa bi bilo treba vselej doseči brez preglasovanj.«

Ljubica Marjanovič Umek sicer meni, da je kurikul za vrtce relativno dober in ga je treba v nekaterih elementih le posodobiti oziroma prilagoditi družbeno-tehnološkim spremembam v zadnjih dvajsetih letih. Pri tem so, je dodala, v krovni kurikularni skupini enotni, da se z zaslonsko tehnologijo v vrtcih, o kateri je bilo precej govora, ne bodo ukvarjali. »Ta je lahko zgolj ena od metod dela, ki jo lahko vzgojiteljica občasno uporabi pri svojem delu, medtem ko uporaba tehnologije ne bo zapisana v ciljih,« je povedala Ljubica Marjanovič Umek.