»Razmere v gospodarstvu in družbi danes terjajo čim več sodelovanja, dialoga in povezovanja,« je po današnjem srečanju 14 gospodarskih združenj s premierjem Robertom Golobom in več ministri dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka.
Gospodarske organizacije so v tej luči pozdravile pripravljenost vlade, da bi vsaj nekatere predloge zakonov, ki bi šli sicer neposredno na vlado in v postopek v DZ, ponovno pregledali za skupno mizo.
Vlada je delodajalce danes ponovno pozvala k vrnitvi k socialnemu dialogu v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Po besedah Šimonke so se pripravljeni vrniti, če bodo spoštovana pravila ESS in bo dialog enakopraven.
»Na današnjem srečanju žal nismo dobili odgovora na to, ali bo enkrat konec dodatnega obremenjevanja gospodarstva z davki in prispevki,« je izpostavil predsednik GZS.
Premier Golob je po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča današnje srečanje sklical predvsem z namenom, da s strani gospodarstva ne bi prihajalo do novih očitkih, »da jih nihče ni nič vprašal«.
»Zgodila se je največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije s posledicami, ki bodo očitno presegle posledice covida,« je poudaril finančni minister in izpostavil, da si vlada želi dialoga s socialnimi partnerji, »v tem primeru z gospodarskimi združenji glede prispevka gospodarstva za odpravo posledic te škode«.
Boštjančič se ne strinja z gospodarstveniki glede tega, kdo je kriv za julijski izstop delodajalcev iz ESS. Po njegovih besedah je precej nesmiselno govoriti o tem, zakaj ga ni in kako je do tega prišlo, pač pa se je ponovno treba usesti za mizo.
»Mislim, da smo vsi dovolj stari in izkušeni, da vemo, da je predvsem treba umiriti žogo,« je pozval minister. Kot je dodal, bodo v okviru socialnega dialoga odprli vse tiste teme, ki skrbijo gospodarstvenike, in se pogovorili o zakonskih predlogih, preden jih vlada pošlje v parlamentarno proceduro, med drugim o noveli zakona o delovnih razmerjih, pokojninski reformi...
Da je bil današnji pogovor dober in iskren, pa je ocenil minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. »Pomembno mi je, kaj smo se dogovorili. In dogovorili smo se, da nekateri zakoni ne morejo iti na vlado, če niso usklajeni na ESS,« je strnil.
Han verjame, da bo ESS zaživel in se bodo začeli tripartitni pogovori, se je pa strinjal, da morajo biti vsi trije partnerji enakovredni. »To se mi zdi absolutno ključno,« je poudaril.
Gospodarstveniki so po Hanovih besedah podali nekaj »solidnih in dobrih« predlogov za zakon o obnovi, ki je v pripravi.
Kot so naknadno sporočili z GZS, si v gospodarstvu želijo večje transparentnosti pri skladu za obnovo Slovenije. »Več kot mesec nazaj je stopil v veljavo zakon, do danes pa ni podatkov o napredku - z izjemo sporočila, da naj bi z njim upravljala SID banka - ni,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Poudarili so, da gospodarstvo že od samega začetka aktivno podpira obnovo in sanacijo škode, vendar ne na način ad hoc verižnih - pa četudi začasnih - dodatnih obdavčevanj podjetij in zaposlenih. Sploh pa ne na način, da se sredstva zbira v sklad »na zalogo«, kot so izjavili nekateri vladni predstavniki.
Izrazili so tudi začudenje nad novo skupno oceno neposredne škode, ki naj bi znašala 9,9 milijarde evrov. V gospodarstvu so izpostavili nujnost realne ocene za intervencijo in sanacijo škode, ki naj bi se pokrivala iz sklada, pri čemer so poudarili tudi nujnost racionalnosti porabe.
