Na letošnjem festivalu dokumentarnega filma se je predvajal tudi film Erika Gandinija Deloholiki. V njem je bilo med drugim prikazano, kako zelo je v južnokorejsko družbo zažrta obsedenost z delom, po domače deloholizem. Celo toliko, da mora tamkajšnje ministrstvo za delo propagirati nedelo in ljudem prisilno izklapljati računalnike. Evropska unija po drugi strani že nekaj let razmišlja o tem, kako delavce obvarovati pred tem, da bi jim delo sledilo tudi zunaj delovnega časa. V času, ko smo na takšen ali drugačen način ves čas vpeti v komunikacijske kanale, postaja »biti vedno dosegljiv« vse večji problem. Meja med delom in prostim časom je vse bolj nejasna. Kultura stalne dosegljivosti povečuje tveganje depresije, tesnobe in izgorelosti.

Odklop brez posledic za delavca

V tujini se zato pospešeno uveljavlja pravica do odklopa. Evropski parlament je že pred tremi leti pozval k oblikovanju evropske zakonodaje, ki naj delavcem zagotavlja pravico do digitalnega odklopa od dela brez posledic. Zadnja sprememba zakona o delovnih razmerjih to pravico prinaša tudi delavcem v Sloveniji. V noveli iz novembra lani je predvideno enoletno predhodno obdobje za sprejetje ukrepov, ki se izteče 16. novembra letos. V nasprotnem primeru lahko podjetje doleti denarna kazen od 1500 do 4000 evrov. Namen pravice do odklopa je, da se lahko delavec odklopi od digitalnih orodij za namene dela. To predvsem velja za čas, ko delavcu pripada počitek ali je odsoten z dela zaradi dopusta ali bolniškega staleža.

»Dopust je namenjen temu, da se delavci spočijejo in se vsaj enkrat na leto odklopijo od svoje službe. V praksi pa se pogosto dogaja, da med dopustom odgovarjajo na sporočila, e-pošto in klice. Posledično z dopusta pridejo enako izgoreli, pod stresom in pod pritiskom. Nenehna dosegljivost vpliva tudi na zanemarjanje osebnih odnosov in posledično na duševno zdravje delavcev. Zato smo pravico do odklopa vpisali v zakon, ki delodajalcem nalaga, da morajo v sodelovanju z zaposlenimi sprejeti ukrepe za zagotovitev pravice do odklopa oziroma zagotoviti, da delavci ne bodo na voljo delodajalcu, kadar so na dopustu,« namen novele opiše državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan.

Ukrepi prepuščeni delodajalcem

Določitev konkretnih ukrepov za ustrezno zagotovitev pravice do odklopa je namreč prepuščena ureditvi v avtonomnem aktu, to je kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, kolektivni pogodbi ožje ravni oziroma splošnem aktu delodajalca, kjer se bodo ustrezni ukrepi določili upoštevaje posebnosti določene dejavnosti, organizacije delovnega procesa in podobno. Pravno gledano delodajalcem praviloma zaradi sprememb ni treba sklepati aneksov z vsakim delavcem, razen če bi to eksplicitno zahtevale spremembe kolektivne pogodbe. V praksi pa ukrepi konkretno pomenijo na primer opredelitev obdobja, ko delavci niso dolžni dvigovati telefona, odgovarjati na e-pošto in druga sporočila, povezana s službo. Okvirno velja določiti tudi izjemne primere, ko se odziv zaposlenega pričakuje.

Ministrstvo za delo je na svoji uradni spletni strani in v sporočilih za javnost z vidika konkretizacije pravice do odklopa predstavilo nekatere konkretne primere dobrih praks v Evropski uniji. »Podjetje Volkswagen je recimo leta 2011 uvedlo politiko, po kateri 30 minut po koncu izmene izklopi svoje strežnike elektronske pošte in jih ponovno zažene 30 minut pred začetkom naslednje izmene. Podjetje Daimler je uvedlo edinstveno funkcijo 'Pošta na dopustu', ki zaposlenim omogoča, da med dopustom nastavijo samodejni odgovor na e-pošto, ki izbriše prejeto e-pošto in pošiljatelja obvesti o izbrisu. Če je zadeva nujna, se pošiljatelju posredujejo drugi kontakti. Primeri podjetij, ki so prav tako uvedla pravico do odklopa, so tudi AXA Francija, Orange Francija, SAP, L'Oréal, Schneider Electric, BMW, Ikea, Vodafone Španija,« so navedli.