Predstavniki gospodarstva po besedah predsednika Združenja delodajalcev Slovenije Marjana Trobiša pričakujejo enakovreden položaj delodajalcev v ekonomsko-socialnem dialogu. Med drugim jih moti, da je šel v javno obravnavo neusklajen osnutek zakona o delovnih razmerjih, skrbi pa jih tudi, ker je DZ v petek po vetu državnega sveta vnovič potrdil neusklajen zakon o dolgotrajni oskrbi. Brez posvetovanja je bila sprejeta novela zakona o dohodnini, obravnavali niso pravilnika o poklicnih boleznih, še vedno ni napovedanih ukrepov za izboljšanje položaja gospodarstva glede čezmejnega izvajanja storitev, je navedel. Rešitve se po njegovih besedah sprejema parcialno, gospodarstvu pa se nalaga nove finančne in administrativne obremenitve. Delodajalske organizacije so se zato po njegovih besedah odločile izstopiti iz ESS, in sicer »dokler v naši državi ne vzpostavimo enakopravnega tripartitnega socialnega dialoga, ki temelji na spoštovanju pravil ESS«.
Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) Marko Lotrič je dejal, da je izstop iz ESS poziv k dialogu. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je sicer nujno potreben, je po njegovih besedah slab, na kar da kaže tudi ogromno vloženih dopolnil. Predvideva velike dodatne finančne obremenitve, predvsem za podjetnike, dodatno obremenitev je pričakovati tudi glede na predlog pokojninske zakonodaje. In gospodarstvo glede na preostalo Evropo ne bo konkurenčno, je opozoril.
Taktična poteza za blokado sprememb
Minister za delo Luka Mesec izstop delodajalcev iz ESS razume kot taktično potezo, s katero najverjetneje želijo ustaviti spremembe na področjih dolgotrajne oskrbe in delovnih razmerij, kar da je nesprejemljivo. V zvezi z vsebinskim nestrinjanjem je izpostavil zakon o dolgotrajni oskrbi. »Stališče ministrstva za solidarno prihodnost in vlade v celoti je, da mora biti dolgotrajna oskrba solidarnostna, kar pomeni, da mora biti na voljo vsem, ki jo potrebujejo,« je spomnil. Pri nekaterih stvareh pa se je zataknilo zaradi vsebine ali zaradi nerazumevanja socialnega dialoga, je ocenil minister. A socialni dialog ne »sme biti sredstvo za blokado predlogov, temveč mora biti proces, skozi katerega se skušamo zbližati, kolikor se da«, je podčrtal Mesec. Delodajalce je zato pozval, naj se jeseni vrnejo za pogajalsko mizo.
Predsedujoči ESS in predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek obžaluje izstop delodajalcev iz ESS in poudarja, da so nekatere njihove kritike prenagljene. Da je poteza taktične narave in v funkciji pritiska na poskus zaustavitve zakona o delovnih razmerjih, pa meni predsednik KSJS Slovenije Branimir Štrukelj. Izstop delodajalcev obžalujejo tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), a hkrati poudarjajo, da nad njo niso presenečeni. Kot je ocenila predsednica ZSSS Lidija Jerkič, se je ta tiho napovedal in omenjal že vse od nastopa nove vlade. Po njenih navedbah se je socialni dialog glede dolgotrajne oskrbe resnično vodil mimo pravil ESS, a hkrati v ZSSS ocenjujejo, da so na izredni seji, na kateri je bil prisoten predsednik vlade Robert Golob, te nepravilnosti razčistili in premostili. »Tudi delodajalske organizacije so se takrat strinjale s podanimi rešitvami in dogovorjenim ter niso izstopile iz ESS,« je dodala.
Maja 2021 so v času vlade Janeza Janše iz socialnega dialoga zaradi kršenja pravil ESS izstopile tudi vse reprezentativne sindikalne centrale. Socialni dialog je bil nato zamrznjen vse do julija 2022.
