Julija je ustavno sodišče poseglo v zakon o kazenskem postopku in odločilo, da lahko obsojenci predlog za nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist vložijo kadar koli med prestajanjem kazni in ne le v petnajstih dneh po pravnomočnosti (ob)sodbe. Ustavni sodniki so 15-dnevno omejitev označili za protiustavno, saj je bila v nasprotju z enakostjo pred zakonom. Zakonodaja (zakon o izvrševanju kazenskih sankcij) je namreč omogočala poznejše vlaganje predlogov za nadomestitev zaporne kazni z vikend zaporom, ne pa tudi za hišni zapor in delo v splošno korist, ki ju je naslavljal zgolj zakon o kazenskem postopku. Ustavno sodišče je protiustavnost v primeru hišnega zapora ugotovilo že pred dvema letoma, zdaj pa je podobno sklenilo še za delo v splošno korist.
Na ministrstvu za pravosodje so pojasnili, da bodo odločbo ustavnega sodišča naslovili celostno, z novelami kazenskega zakonika, zakona o kazenskem postopku, zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in zakona o probaciji. Ustavno sodišče je sicer državnemu zboru dalo eno leto časa za ustrezno odpravo protiustavnosti, tudi v vmesnem času pa bodo lahko obsojenci kadar koli zaprosili za nadomestitev zapora z delom v splošno korist.
Drastični porast
obremenitev za sistem
Število vlog in odrejenega dela v splošno korist se tako utegne že v kratkem nekoliko povečati. »Težko je napovedati, kakšen porast števila vlog bo zaradi odločitve ustavnega sodišča,« je previdna direktorica uprave za probacijo Danijela Mrhar Prelić, ki si želi postopnega naraščanja odrejanja dela v splošno korist. »Prav je, da število naloženih ur dela v splošno korist narašča postopoma. Problematično bi bilo, če bi prišlo do drastičnega skoka kar nenadoma, saj bi sistem drastični porast težko obdelal. Vsekakor pa je naša želja, da bi se delo v splošno korist kot alternativna kazenska sankcija odrejalo še pogosteje. Pomembno je tudi, da krepimo zavest o pomenu in učinkih alternativnih sankcij. Njihov cilj je, da osebo ohranimo v njenem okolju, da hkrati dela in je vključena v socialno mrežo. Da jo integriramo in socializiramo. Hkrati pa seveda ne pozabimo, da je storila nekaj narobe in mora to 'oddelati',« pravi direktorica Mrhar-Prelićeva.
V upravi že zdaj zaznavajo trend naraščanja naloženih ur dela v splošno korist, z izjemo leta 2020, ko so bile epidemiološke omejitve najstrožje. Takrat so prejeli manj naloženih ur dela v splošno korist, zastalo pa je tudi njegovo izvajanje. Lanska statistika pa je s 467.709 na novo naloženimi urami dela v splošno korist spet rekordna.
Nekateri se zaposlijo,
druge zavračajo
Za nadomestitev zapora z delom v splošno korist ne more zaprositi kdor koli. Poleg socialno ogroženih kršiteljev po zakonu o prekrških imajo to možnost tudi obsojeni po kazenskem zakoniku, vendar le tisti, ki so bili obsojeni na zaporno kazen do dveh let zapora (z izjemo kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost). Obsojenci en dan zapora odslužijo z dvema urama dela v splošno korist. Uprava za probacijo sodeluje z okoli 900 organizacijami, delo v splošno korist pa poteka v najrazličnejših oblikah. Od obrtniških in administrativnih del do čiščenja, komunalnih del, dostavljanja hrane v sklopu bolnišnic in domov za starejše …
Po ocenah uprave približno 90 odstotkov oseb, ki mora opraviti delo v splošno korist, slednje tudi vestno opravi, v manjšem deležu pa se pojavljajo tudi zlorabe, ki jih poskušajo čim prej zaznati in odpraviti. Nekateri se po opravljenem delu v splošno korist v ustanovah, kjer so opravljali delo, tudi zaposlijo, za posamezne družbene skupine pa je še vedno težko najti izvajalca, ki bi jih sprejel. Obsojencev, ki imajo težave z odvisnostjo ali duševnim zdravjem, marsikdo ne želi sprejeti, podobno je tudi s člani romske skupnosti.
Ker je bilo v slovenskih zaporih lani kar 51 odstotkov obsojenih na manj kot dve leti zapora, je tako za pogostejše dodeljevanje dela v splošno korist še precej prostora. Seveda ob upoštevanju, da sta tudi hišni zapor in vikend zapor alternativi, prav tako namenjeni obsojenim na nižje zaporne kazni.
