Kar – če premier le ni preveč samoljuben in samovšečen – sploh ni tako zelo slaba ocena: pomeni namreč, da glavnina volilcev, skupaj malo manj kot 60 odstotkov, ocenjuje, da Robert Golob dela dobro ali zelo dobro. O tem, da je odličnjak, je prepričanih debelih 9 odstotkov polnoletnikov, nezadostno oceno pa mu je prisodilo komaj 15 odstotkov. A vemo, kako je s takimi ekstremnimi stališči, tukaj se ljudje vedno nekaj motimo, kajne?

Kralj Matjaž in potem dolgo nič

Janez Drnovšek v zavesti ljudstva še vedno velja za najboljšega predsednika vlade, čeprav je z ljubljanske Gregorčičeve 20 odšel davnega leta 2002 in je preminil pred davnimi petnajstimi leti. Rezultati anketiranja napotujejo na sklepanje, da je Drnovšek danes dojet kot legendarni slovenski premier, kot nekakšen Kralj Matjaž – kot najboljšega predsednika vlade ga namreč navajajo tudi ljudje, ki takrat, ko se je umaknil s premierskega položaja, še niso imeli volilne pravice ali se sploh še niso rodili. Glede na prav tako legendarno levo-desno delitev slovenskega volilnega telesa bi pričakovali, da se bo na drugem mestu najboljših slovenskih premierjev znašel vodja desnice Janez Janša, a ni tako – sicer daleč za Drnovškom, a tudi statistično nesporno pred Janšo je drugi najboljši predsednik vlad RS Borut Pahor. Janša je tretji, Golob pa četrti najboljši predsednik. Kar – če premier le ni preveč samoljuben in samovšečen – sploh ni tako zelo slaba uvrstitev, saj je izmerjeno, da je za polovico boljši od tako zelo opevanega predsednika slovenske osamosvojitvene vlade. Javno mnenje deli komplimente in kolajne za zasluge pač drugače, kot si jih med sabo delijo politiki …

Februarja letos so bili med ministri, ki najbolje opravljajo svoje delo, na prvih treh mestih minister za zdravje Bešič Loredan, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki se je ravno v tem času izpostavljala s predvidenimi predelavami plačnega sistema, in minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Po štirih mesecih se je dojemanje uspešnosti dela ministrov precej spremenilo – na vrhu sicer ostaja minister Bešič Loredan, ki pa je prejel za štiri odstotne točke manj glasov kot februarja, Sanja Ajanović Hovnik se je pomaknila v sredino lestvice, drugo mesto ji je prevzela ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, na tretjem mestu, dejansko povsem izenačen s Tanjo Fajon, pa je Matjaž Han, ki je prejel za deset odstotnih točk več glasov kot februarja.

Emilijo Stojmenovo Duh in Uroša Brežana ni nihče ocenil kot ministra, ki najslabše opravlja svoje delo.

Med ministri, ki svoje delo najslabše opravljajo, je bil tudi to pot največkrat omenjen Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, s 17,3-odstotnim deležem navedb proti februarskemu 13,8-odstotnemu deležu. Pri Mescu je zelo očitno, da javnost deli bolj zaradi svojega političnega izvora in stališč kot zaradi vodenja ministrstva za delo (enako kot predsednik SDS Janez Janša). Izenačen z Mescem je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki pa ga del javnosti prepoznava kot najbolj uspešnega ministra: februarja je bil Bešič Loredan s 7,9 odstotki glasov zaznan kot tretji najmanj uspešen minister, tokrat je s 17,2 odstotka navedb opredeljen kot drugi najbolj neuspešen minister. Tretjeuvrščena je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek s 7,1 (februarja je bila kot tretja najslabša ministrica zaznana Tanja Fajon).

 

 

Simona Maljevca, Igorja Papiča, Aleksandra Jevška ter Mateja Arčona ni nihče ocenil kot ministra, ki najbolje opravlja svoje delo.

Zvezda, ki ugaša

Zgovorno je, da se na prošnjo, naj navedejo tri ministre, ki najbolje opravljajo svoje delo, ni zmogla odzvati četrtina anketirancev, kar 42 odstotkov anketirancev pa ni vedelo navesti imen treh ministrov, ki so najslabši. Vprašalnik je bil v tem delu »odprt« –​ respondenti so morali sami, torej brez priklica, navajati imena najboljših oziroma najslabših ministrov. Ta metoda anketiranja v veliki meri pojasnjuje uvrstitve ministrov na obeh lestvicah, saj imajo pri kakršnem koli razvrščanju prednost v javnosti najbolj znani, »razvpiti« ministri – Danijel Bešič Loredan med njimi prednjači, saj so problemi zdravstva in napovedana zdravstvena reforma v zadnjem letu v ospredju medijskih poročil. Vendar pa tokratni anketni rezultati napotujejo na sklepanje, da ministrove zvezde v javnem mnenju ugašajo – Bešič Loredan si je dramatično poslabšal svoj položaj na lestvici popularnih politikov (ki se oblikuje na priklic!), istočasno pa je močno izgubil na lestvici najboljših ministrov in preveč pridobil na lestvici najslabših ministrov. Anketa tako skoraj dobremu premierju dokumentira, da je Bešič Loredan njegov mandatarski problem. Čez štiri mesece, ko bomo ta del vprašalnika spet ponovili, bo Bešič Loredan glede na trende najbrž še bolj očiten premierjev problem. Razen če ne bo prej kaj zbolel ... 

Priporočamo