Letošnjo splošno maturo so v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku uspešno opravili 5804 kandidati, kar je 91,1 odstotka vseh, ki so opravljali maturo, delež uspešnih pa je manjši kot lani, ko je znašal 93,6 odstotka. Spomladi je poklicno maturo opravilo 89,2 odstotka kandidatov (od 8234 kandidatov), v jesenskem izpitnem roku poklicne mature pa je od 657 kandidatov vse štiri izpite uspešno opravilo 424 kandidatov, kar pomeni 64,54 odstotka. Delež uspešnih poklicnih maturantov v jesenskem roku je bil manjši v primerjavi z lanskim letom, ko je znašal 66,40 odstotka. Poklicni maturantje so se v primerjavi z leti pred epidemijo covida slabše odrezali tudi na obeh rokih skupaj.

Na gimnaziji Kranj so z izkupičkom letošnje mature zadovoljni, saj so pričakovali nekoliko slabše rezultate maturantov. »V spomladanskem roku so bili uspešni vsi dijaki, v povprečju so dosegli 21,73 točke, kar je nad povprečjem lanske generacije, skupaj z jesenskim rokom pa je uspeh nekoliko slabši kot lani. Med razloge za to bi zagotovo lahko navedel šolanje doma v času epidemije na začetku njihove dijaške poti, pa naj gre za izvajanje pouka, aktivno sodelovanje dijakov pri teh urah ali za ocenjevanje v tistem času. Zagotovo takrat niso vsi dijaki dobili prave povratne informacije o svojem znanju,« meni mag. Aljoša Brlogar, ravnatelj gimnazije Kranj. Pojasnil je, da so imeli letos na splošni maturi 12 zlatih maturantov, žal pa med njimi ni nikogar z vsemi točkami. »Smo pa imeli diamantno maturantko na mednarodni maturi in poleg nje še devet zlatih maturantov,« je še povedal Brlogar, ki največji izziv glede splošne mature v prihodnje vidi v ohranjanju primerne ravni znanja. »Želim si, da komisije zaradi morebitnih pritiskov širše javnosti ne bi pristale na nižanje standardov. Še posebno pomembno je, da ohranimo obvezne tri predmete – slovenščino, matematiko in angleščino ter primerno uravnoteženost med naravoslovnimi in družboslovnimi predmeti.«

Ravnatelj gimnazije Šentvid Jaka Erker meni, da korona ne vpliva več na uspeh na maturi. »V spomladanskem roku so bili naši dijaki uspešni 98,4-odstotno, kar je boljše kot leto prej, zato smo bili z rezultati zadovoljni. Končni uspeh (po obeh rokih) je 97,1-odstoten, kar je malo slabše kot lani, ko so bili uspešni (po obeh rokih) vsi dijaki. To bi težko pripisali generaciji, gre za posameznike,« meni Erker. Na šentviški gimnaziji so imeli letos dva zlata maturanta, nihče od njiju pa ni dosegel vseh možnih, 34 točk. Glede maturitetnih izzivov ravnatelj meni, da bo v prihodnjih letih verjetno prišlo do spremembe mature, denimo pri izbiri ravni pri vseh predmetih, sicer pa pravi, da je trenutni maturitetni sistem ustrezen. Na gimnaziji Bežigrad je v spomladanskem in jesenskem roku maturo uspešno opravilo vseh 229 dijakov.

Splošna matura primerljiva z leti pred covidom, poklicna slabša

V Državnem izpitnem centru (s kratico RIC) menijo, da rezultati na obeh letošnjih maturah niso povezani s postkoronskim vplivom, vsaj ne v pomembnem delu. Njihova ocena temelji na pogovorih z ravnatelji in tudi na anketi med maturanti splošne mature, ki so jo opravili ob razglasitvi rezultatov spomladanskega roka. Na vprašanje o pridobljenem znanju v šolskem letu 2022/23 v primerjavi s preteklimi leti je največ maturantov splošne mature odgovorilo, da so pridobili več znanja (51,3 odstotka), 31,7 odstotka je bilo tistih, ki so menili, da so pridobili enako količino znanja, 9,8 odstotka pa tistih, ki so menili, da so pridobili nekoliko manj znanja. Tistih, ki menijo, da so pridobili bistveno manj znanja, je bilo le 4,7 odstotka. »Če se pogleda deleže uspešnih v zadnjih letih, je na jesenskem roku pri splošni maturi delež manjši kot v zadnjih nekaj letih, vendar je delež uspešnih na spomladanskem in jesenskem roku skupaj (91,1 odstotka) celo nekoliko večji kot leta 2019 ali 2018. Naša ocena je, da so dosežki pri letošnji splošni maturi že lahko primerljivi z dosežki v letih pred covidom,« je pojasnila Polona Papler iz RIC. Glede poklicne mature je povedala, da je bil letošnji delež uspešnih tako na spomladanskem kot jesenskem roku manjši tudi v primerjavi z leti pred korono: »Na spomladanskem roku, kjer je število maturantov veliko in struktura reprezentativna, je uspešnost manjša le za odstotek ali dva, jeseni pa je pri majhnem številu kandidatov odstopanje večje. Ker so deleži letos manjši kot pred leti, ko še ni bilo epidemije, tega ne moremo pripisati postkoronskim vplivom.«

Po besedah Paplerjeve je bilo pri letošnji splošni maturi 342 zlatih maturantov, pri čemer je 26 kandidatov doseglo vse točke, medtem ko je bilo pri poklicni maturi 358 zlatih maturantov, vse točke je med njimi doseglo 107 maturantov. Na vprašanje, pri katerih predmetih splošne mature so bili doseženi najboljši rezultati in pri katerih najslabši, je sogovornica pojasnila, da so nekateri predmeti na splošni maturi obvezni, drugi izbirni, nekateri predmeti so na eni ravni zahtevnosti, drugi na dveh, nekatere predmete opravlja nekaj kandidatov, medtem ko druge opravlja več tisoč maturantov. »Primerjave predmetov po deležu uspešnih (pozitivnih) ali po povprečnih maturitetnih ocenah ali celo po povprečnih doseženih točkah zato niso primerne,« je jasna sogovornica. Dodala je, da bodo državne predmetne komisije po postopkih ugovorov zoper rezultate jesenskega izpitnega roka, ki še niso zaključeni, pripravile analize in poročila za objavo v letnem poročilu za splošno maturo 2023 in vmesnem poročilu za poklicno maturo 2023, ki bosta objavljena decembra.

Možne spremembe
pri obeh maturah

Največje izzive glede splošne in poklicne mature v naši državi na RIC vidijo v spremembi vpisa maturantov poklicne mature na univerzitetne študijske programe. »Srednjim strokovnim šolam bi v programih za akademsko usmerjene srednješolce v tretjem in četrtem letniku šolanja omogočili dovolj ur pouka iz slovenščine, matematike in tujega jezika, da bi se lahko tako kot gimnazijci pripravili na izpite iz teh predmetov na splošni maturi. Uspešni kandidati bi s tem in dvema strokovnima predmetoma poklicne mature pridobili poklic v svojem strokovnem programu in izpolnili pogoje tudi za vpis na univerzitetne študijske programe (namesto sedanjega dodatnega izpita splošne mature, tako imenovanega petega predmeta),« je poudarila Polona Papler. Če kandidati pri matematiki ali tujem jeziku ne bi bili uspešni, je dodala, bi jim ostala priznana opravljena poklicna matura.

»Tako spremembo zagovarjata tudi državna komisija za poklicno in tudi splošno maturo, zato ga skupaj predstavljamo ključnim deležnikom. V tem času, ko je odprta kurikularna prenova in še deluje delovna skupina za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2030, se bo možne spremembe pri obeh maturah vsekakor obravnavalo v teh okvirih,« je še poudarila Paplerjeva iz Državnega izpitnega centra.