V javnosti tik pred prvomajskimi prazniki odmeva zgodba o razmerah v podjetju Moda Mi&Lan, ki je nastalo na pogorišču nekdanjega obrata Mure. Inšpektorji so od leta 2013 opravili 34 nadzorov in do sedaj ugotovili več kot 40 kršitev delovnopravne zakonodaje, tako na področju delovnih razmerij kot na področju varnosti in zdravja pri delu. Zaradi ponavljajočih se kršitev je inšpektorat zoper odgovorne v podjetju, ki zaposluje okoli sto ljudi, vložil kazensko ovadbo. Lastnik in direktor je eden od nekdanjih Murinih direktorjev Milan Mörec.
Med kršitvami najdemo neizplačilo dodatka za prehrano med delom, neizplačilo celotnega regresa za letni dopust, neizplačilo marčevske plače in prispevkov, odrejanje in neizplačilo nadurnega dela ter onemogočanje izrabe letnega dopusta. Med drugim se je v medijih znašla fotografija obvestila, da naj si zaposleni do nadaljnjega toaletni papir za lastne potrebe prinesejo s seboj.
Za razmere v podjetju naj bi vedela sindikalistka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za pomursko regijo Zdenka Bobovec. Kot razlog, da kršitev ni prijavila, je za N1 navedla, da inšpektorji v obliki glob (pre)potreben denar iz podjetja odnašajo, kar da delavcem ne koristi. »Verjamem, da se dogajajo takšne in drugačne nepravilnosti, ampak jaz na to gledam tako, da gre denar, ki bi šel za globo, lahko za malico in regres ter dve odpravnini ob upokojitvi. Kaj naredim s tem, ko kličem inšpektorat? Inšpektor pride, izda globo, ljudje pa so še vedno brez regresa. Povejte mi, kaj lahko narediš, če denarja ni oziroma če je račun blokiran.«
Samo v zadnjih treh letih so inšpektorji delodajalcu naložili za 5500 evrov glob, in sicer zaradi tega, ker delavcem ni omogočil izrabe preostanka letnega dopusta, in zaradi ugotovljenih kršitev v zvezi z neizplačilom dela regresa. »Ker je delodajalec izplačal regres in s sklepom omogočil koriščenje dopusta, je inšpektorat prekrškovno odločbo odpravil in jo nadomestil z novo prekrškovno odločbo z izrekom globe 1500 evrov pravni osebi in opomina odgovorni osebi zaradi onemogočanja koriščenja letnega dopusta. Prav tako je subjektu izdal prekrškovno odločbo z izrekom globe 2500 evrov pravni osebi in 600 evrov odgovorni osebi, ker delodajalec inšpektoratu ni prijavil nezgode pri delu,« so sporočili z inšpektorata za delo.
Plačevanje glob kot poslovni model
Vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić je na nedavni novinarski konferenci dejal, da je inšpektorat le kamenček v mozaiku te zgodbe. »Sum kaznivega dejanja globoko presega naše pristojnosti. Pričakujemo, da bosta policija in tožilstvo take zadeve obravnavala resno in to ustrezno sankcionirala. Take zadeve se ne smejo dogajati,« je poudaril. Po besedah delovnih inšpektorjev v Murski Soboti gre za redek primer, saj da se delodajalci praviloma ubadajo s pomanjkanjem delovne sile, zaradi česar si največkrat ne privoščijo podobnih kršitev.
Inšpektorji sicer večkrat poudarjajo, da je v tovrstnih primerih pogosto, da podjetja številne globe preprosto vračunajo v poslovanje, saj se jim bolj kot izplačevati delavce skladno z zakonom splača plačevati globe. »Takšne kršitve delavskih pravic so v Sloveniji žal močno prisotne, zato bo inšpektorat tudi v prihodnje opravljal temeljite in komplekse nadzore, da tovrstne prakse izkorenini. Želimo, da zakonske obveznosti delodajalcev do delavcev postanejo stalna praksa, in ne izjema,« so v zvezi s primerom zapisali na strani inšpektorata za delo. Glavni problem inšpektorata je sicer še naprej to, da nekaj več kot sto inšpektorjev pokriva več kot 230.000 poslovnih subjektov. To med drugim pomeni, da pride do nadzorov v večini primerov na podlagi prijav. Pri čemer je poročanje v medijih, kot je razvidno tudi iz primera šivilj, pogosto izredno pomemben dejavnik, da se kršiteljem odločneje stopi na prste.
