»Biti vedno dosegljiv je postala realnost mnogih delovnih mest, pri čemer pričakovanje nenehne dostopnosti na zaposlene ustvarja pritisk in pomeni tveganje za varnost ter zdravje zaposlenih,« so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti utemeljili uzakonitev pravice do odklopa, kar je Slovenija storila kot ena prvih držav.
Vsebina pravice do odklopa sicer ni novost, pač pa izhaja iz že uveljavljenih institutov delovnega prava, torej efektivnega delovnega časa in časa upravičenih odsotnosti z dela, ko delavec delodajalcu ni na razpolago. Pravica do odklopa torej ne posega v pravila o delovnem času, ki veljajo po zakonu o delovnih razmerjih. V čem je torej sprememba?
Na ministrstvu za delo pojasnjujejo, da delavcem že doslej ni bilo treba opravljati delovnih obveznosti izven delovnega časa, na primer odgovarjati na klice in elektronsko pošto, a predvsem zaradi sprememb, ki jih je prinesla digitalizacija, so se meje zabrisale. »Ker je to pravilo – in s tem pravica do počitka – v praksi pogosto kršeno, s pravico do odklopa delodajalce zavezujemo, da za ta namen sprejmejo posebne ukrepe.«
