Vzrok nesreče, v kateri sta po trčenju z vlakom pri Postojni dva delavca Slovenskih železnic umrla, dva pa sta bila huje poškodovana, še ni znan. Po prvih informacijah delavci niso bili obveščeni, da se jim približuje vlak.
Na železniški postaji Postojna je plapolala žalna zastava. Topla čakalnica je bila prazna, peščica potnikov je v decembrskem mrazu čakala na prevoz domov. Zaposleni so se zavili v molk, o sodelavcih, ki jih je le nekaj ur prej povozil vlak, niso ne hoteli ne smeli govoriti. »Zavezani smo molčečnosti,« je bil kratek eden od njih.
Nekaj dejstev je bilo tedaj že znanih. Tragična nesreča se je dvajset minut čez deveto uro zjutraj zgodila pri železniškem prehodu Rakitnik, na progi med postajama Postojna in Prestranek. Potniški vlak na poti iz Postojne v Divačo je naletel na skupino devetih delavcev, ki so na progi vzdrževali sosednji tir, je o dogodku povedal generalni direktor Slovenskih železnic (SŽ) Dušan Mes. Šlo je za nujna vzdrževalna dela, ki se opravljajo v presledkih med posameznimi prihodi vlakov. Dva delavca sta umrla, dva sta bila težje poškodovana, pet delavcev jo je odneslo brez večjih prask. Vsi pa so v hudem šoku.
Po informacijah zdravnice na terenu težje poškodovana delavca nista v smrtni nevarnosti, imela naj bi zlomljeni nogi. Enega so prepeljali v ljubljanski klinični center, drugi se zdravi v bolnišnici v Izoli. Kakšnih deset potnikov z vlaka, ki so jim uredili nadomestni prevoz, jo je odneslo brez poškodb.
Zakaj in kako je prišlo do nesreče, bo pokazala preiskava. Po navedbah Matjaža Kranjca, direktorja SŽ – Infrastruktura, delovna skupina na progi, kot kaže, ni bila obveščena o prihodu vlaka. To bi lahko pomenilo, da je zatajil signalizacijski sistem, ki bi moral delavce opozoriti na prihajajoči vlak. »Trenutno poteka preiskava protokolov nanovarnostne naprave in posnetih pogovorov v sistemu GSMR. Na podlagi tega bomo nedvoumno ugotovili, kaj je šlo narobe, da se je zgodila tragedija,« je o iskanju vzroka nesreče še povedal Kranjc. Ko si bodo skupaj s policijo in drugimi pristojnimi organi ogledali posnetke in rekonstruirali dogajanje, bodo torej šele ugotovili, kaj natanko se je to zgodilo.
Delovno skupino na progi L50, na levem tiru, so prijavili zjutraj ob 7.40. Prizorišče nesreče je obiskal tudi glavni preiskovalec železniških nesreč z ministrstva za infrastrukturo, ki prav tako ugotavlja vzroke za nesrečo, a se njegove preiskave praviloma zaključijo šele po več mesecih. Ministrica Alenka Bratušek je ob tem zatrdila, da si bodo na ministrstvu za infrastrukturo prizadevali čim prej ugotoviti vzroke za nesrečo in »če se bo izkazalo za potrebno, sprejeli ustrezne ukrepe, da preprečimo takšne tragedije«. Poleg prometnih inšpektorjev so bili na terenu tudi inšpektorji za delo. Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan je povedal, da ugotavljajo, kaj je bil vzrok nesreče in ali bi jo bilo mogoče preprečiti. »Vsaka taka smrt je odveč. Zato moramo zagotoviti dosledno upoštevanje pravil varnosti in zdravja na vseh deloviščih, da bomo takšne tragične dogodke v prihodnje preprečili,« je še dodal.
Varnostni protokoli so jasni
Na policiji so bili redkobesedni. S Policijske uprave Koper so sporočili, da preiskava nesreče še poteka, zato več podatkov ne morejo posredovati. Kriminalisti so več ur po nesreči še vedno opravljali ogled kraja, zbirali obvestila ter ugotavljali dejstva in okoliščine, je pojasnil vodja oddelka za splošno kriminaliteto v sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Koper Davor Tozan. Na večino novinarskih vprašanj ni mogel odgovoriti. Tako za zdaj še ni znano, s kakšno hitrostjo je v času nesreče vozil vlak. Tozan je z novinarji delil le najosnovnejše informacije: »Na terenu je bilo večje število policistov in kriminalistov, dežurna preiskovalna sodnica in državna tožilka ter kolegi iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija in z Inštituta za sodno medicino.« Na kraj dogodka so prišli tudi vodniki policijskih psov in gasilci, kraj nesreče pa je preletaval dron. Policija je zaprla širše območje in tako onemogočila dostop do kraja nesreče.
Po večurnem čakanju na informacije so za nekaj minut umaknili policijski trak in novinarskim ekipam omogočili fotografiranje in snemanje v nesrečo vpletenega potniškega vlaka. Na sprednjem delu modro-belega prvega vagona so bili vidni znaki silovitega trčenja. Na območju je bilo danes ogromno ljudi – policistov, zaposlenih na SŽ, preiskovalcev in pet delavcev, ki so zagotavljali psihosocialno pomoč delavcem v šoku, pa tudi svojcem, če bi jo potrebovali; v SŽ imajo tak program že osem let. Na terenu so med drugim pomagali tudi strojevodji, eden od njih pa je s policijo odšel obvestit družini pokojnikov o njuni smrti.
Kje se je zalomilo in zakaj, bo pokazala preiskava. Dejavnikov za nastanek nesreče je sicer lahko več – nanje lahko vplivata tako vreme kot človek, je za Dnevnik pojasnil predsednik Sindikata vzdrževalcev Slovenskih železnic Bojan Gajšek. »Varnostni protokoli so sicer dodelani. Če se jih vsi držijo, se nesreča ne more zgoditi,« je dodal. Žrtve in poškodovani niso bili člani njihovega sindikata, seveda pa je nesreča vse globoko pretresla. Po nekaterih informacijah naj bi bila hitrost vlaka na progi, kjer se izvajajo redna vzdrževalna dela, omejena na 30 kilometrov na uro, a Gajšek pravi, da to ni nujno, saj se omejitve hitrosti razlikujejo glede na vrsto vzdrževalnih del. Strojevodja sicer vlaka ne glede na hitrost ne more takoj ustaviti, saj je njegova zavorna pot dolga več kot sto metrov.
