V stranki NSi so v minulih tednih skušali večkrat izvedeti, kakšno davčno reformo snuje vlada oziroma predsednik vlade Robert Golob. Predsednika komisije za nadzor javnih financ (Knajf) Jerneja Vrtovca so že 6. aprila na seji komisije zanimale podrobnosti davčne reforme, a takrat konkretnih odgovorov ni dobil. V poslanskem vprašanju Robertu Golobu ga je zato zanimalo, ali se bo vlada držala napovedane časovnice, da bodo prihodnje leto in leta 2025 zaživele davčne spremembe in razbremenitve plač. Predsednik vlade je odgovor postavil v kontekst pakta stabilnosti in vzdržnosti javnih financ. Pakt stabilnosti naj bi poslanci kmalu dobili v obravnavo in iz tega dokumenta, je dejal Golob, bodo razvidni načrti vlade za prihodnje obdobje.
Davčna reforma ustrojena za manj premožne
Davčna reforma ne bo takšna, kot so jo predstavljali nekateri politični funkcionarji (zaradi tega je že odstopil državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič), prav gotovo pa ne bo obdavčevala regresa, potnih stroškov in ne bo uvajala novih nepremičninskih davkov. »Predlogi, ki so takrat zakrožili, niso bili politično usklajeni, še manj pripravljeni do te mere, da bi bili sploh zreli za javno obravnavo. Take davčne reforme, kot je bila predstavljena, ne bo,« je poudaril Golob. Davčne reforme ne snujejo zato, da bi proračunu zagotovili dodatne finančne vire, je pojasnil Golob, saj so analize pokazale, da pri tem ni veliko manevrskega prostora. Pri davčnih spremembah bodo izhajali iz nespornih dejstev, da je Slovenija po obdavčitvi dela druga v Evropski uniji, za Slovaško, da je najslabša po obremenjenosti s socialnimi prispevki in na 22. mestu po obdavčitvi premoženja, kar ne pomeni nujno tudi nepremičnin. Pri reformah bodo, je napovedal Golob, upoštevali fiskalno vzdržnost, to je manj kot triodstotni letni primanjkljaj, dolg pa bi zniževali po stopnji ene odstotne točke. Če bo treba na nekaterih področjih spremeniti zakonodajo, bo to vlada tudi storila, je dejal Golob in spomnil, da so z ukinitvijo Janševe mini davčne reforme izpolnili ključno obljubo in med vsemi v EU najbolj dvignili minimalno plačo. »S tega vidika ni dvoma, komu je bila namenjena naša davčna reforma in komu bo namenjena v bodoče. Tistim, ki imajo manj, in ne tistim, ki imajo več,« je dejal Golob.
