Hišne preiskave zaradi več lanskih domnevno nezakonitih odvzemov živali, ne le blatnega goveda na kmetiji Možgan pri Krškem, so opravili kriminalisti novomeške policijske uprave. Za Dnevnik so pojasnili, da gre za del predkazenskega postopka, ki ga usmerja okrožno državno tožilstvo Novo mesto, in da so zbirali obvestila ter iskali dokaze zaradi suma storitve kaznivih dejanj nevestnega dela v službi, ponareditve ali uničenja poslovnih listin in zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Na inšpektoratu za javno upravo (IJS) so nam potrdili, da je v zvezi s tem sum storitve kaznivega dejanja policiji 18. januarja letos naznanil njihov inšpektor.
Zagrožena je kazen do treh let zapora
To je storil na podlagi zakonov o upravnem in o kazenskem postopku ter na podlagi kazenskega zakonika. Po 307.d členu zakona o splošnem upravnem postopku mora namreč upravni inšpektor, če pri opravljanju nadzora ugotovi, da ima dejanje uradne ali druge osebe v konkretni upravni zadevi znake kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, to naznaniti pristojnemu organu oziroma vložiti kazensko ovadbo. Pri tem se je upravni inšpektor skliceval na 145. člen zakona o kazenskem postopku, po katerem je državni tožilec dolžan preganjati storilce kaznivih dejanj, in zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevestnega dela tudi na 258. člen kazenskega zakonika, ki pravi: »Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zavestno krši zakone ali druge predpise, opušča svoje nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, in res nastane kršitev oziroma večja škoda, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let.«
Spomnimo, veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic je 14. novembra lani rejcu Rudiju Možganu iz okolice Krškega trajno odvzela 24 goved. Toda ker so ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot drugostopenjski pritožbeni organ, posebna tričlanska skupina veterinarskih inšpektorjev in upravni inšpektor ugotovili, da je pri tem huje kršila več zakonskih določil, so jo nadrejeni izločili iz postopka, njen kolega Aljoša Beljan pa je živali januarja vrnili kmetu, potem ko je ta zagotovil primerne razmere za njihovo rejo.
Serijske kršitve zakonodaje
Nadzor nad to zadevo je opravil tudi inšpektorat za javni sektor. Upravni inšpektor Darko Gradišnik je v zapisniku, izdanem 22. decembra lani, zapisal, da je očitek, da je inšpektorica postopek vodila nepravilno in s kršitvijo procesnih pravil, utemeljen. Poudaril je tudi, da je IJS zaradi očitanih nepravilnosti pri trajnem odvzemu živali sistemski nadzor v upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opravil že tudi aprila lani, ko je to institucijo vodil Matjaž Guček.
Ker so se iste napake pri trajnem odvzemu živali pri isti inšpektorici, torej pri Danuši Štiglic, novembra 2023 ponovile, se je IJS odločil za ponoven inšpekcijski nadzor v upravi. Upravni inšpektor Darko Gradišnik je poleg zadeve Možgan vzel pod drobnogled še tri druge lanske odvzeme živali (psov) z ustno odločbo na zapisnik, ki jih je izpeljala Danuša Štiglic. V vseh primerih je ugotovil popolnoma enako: izdajo ustne odločbe na zapisnik brez konkretizacije razlogov za trajni odvzem živali; zapisnik ni bil sestavljen na kraju samem in ni vseboval vseh predpisanih sestavin; inšpektorica je v vseh primerih s pisno odločbo odpravila ustno odločbo na zapisnik, kar je hujša kršitev pravil upravnega postopka; pri odvzemih se je sklicevala na napačno pravno podlago; kršila je roke za izdajo pisnih odločb; v zapisniku k ustni odločbi v zadevi Možgan je naknadno dopisovala manjkajoče podatke, česar ne bi smela početi …
Premestitev in policijski pregon
Upravni inšpektor Darko Gradišnik je zaradi ugotovljenih večkratnih kršitev pravil upravnega postopka, ki po njegovi oceni predstavljajo hujše kršitve, Vidi Znoj, ki upravo vodi od avgusta lani, naložil, naj zoper Danušo Štiglic uvede disciplinski postopek. Vida Znoj je 18. januarja letos IJS pisno obvestila, da so Danuši Štiglic zaradi »hudega kršenja obveznosti iz delovnega razmerja (nezakonito ravnanje pri opravljanju dela, neupoštevanje navodil direktorice območnega urada Novo mesto, kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja iz hude malomarnosti, ki ima težje posledice za stranke)« izdali opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Dodala je, da so ji za obdobje od 1. februarja do 31. decembra 2024 oziroma do preklica odredili drugo delo v sektorju za zdravje in dobrobit živali na sedežu uprave v Ljubljani. Upravni inšpektor Darko Gradišnik pa je še isti dan, 18. januarja, policiji naznanil sum storitve kaznivega dejanja nevestnega dela Danuše Štiglic. Kriminalisti so hišne preiskave v zvezi s tem opravili v sredo, 9. oktobra.
Odškodninska tožba je na sodišču
Franci Matoz, pravni zastopnik družine Možgan, zaradi po njegovem nezakonitega odvzema živali od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pod katero sodi tudi uprava za varno hrano, v imenu svoje stranke terja 35.000 evrov odškodnine; 22.500 evrov zaradi pretrpljenih duševnih bolečin in 12.500 evrov zaradi nastale premoženjske škode. Matoz je odškodnino skušal sprva izterjati s poravnavo prek državnega odvetništva, ki pa je predlog za mirno rešitev spora zavrnilo. Višja državna odvetnica Aleksandra Kisovec je namreč kljub nasprotnim ugotovitvam IJS in veterinarske inšpekcije ocenila, da je bil inšpekcijski nadzor v zadevi Možgan zakonit, odločitev o trajnem odvzemu živali pa nujna in upravičena. Ker poravnava ni uspela, je Franci Matoz pred dnevi na ljubljansko okrožno sodišče vložil odškodninsko tožbo, težko 35.000 evrov. Dr. Rajko Pirnat, strokovnjak za upravno pravo, je pred časom za Dnevnik poudaril, da je inšpektorica pri odvzemu goved zagrešila več očitnih kršitev zakona o splošnem upravnem postopku. »Gre za kršitev dolžne skrbnosti ravnanja inšpektorice, kar je po mojem mnenju podlaga za odškodninsko odgovornost. Gotovo bo lahko tožnik v tožbi izkoristil tudi dejstvo, da je inšpektorica že prej večkrat kršila zakon in da je bistveno preveč nagnjena k trajnim odvzemom živali,« je dodal.
