Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo za potrebe zbiranja, obdelave in analiziranja podatkov o cenah, količinah in poreklu kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov vzpostavila poseben informacijski sistem, v katerega bodo zavezanci vnašali omenjene podatke. Zavezanci za sporočanje podatkov so pridelovalci hrane, posredniki, predelovalci in trgovci.
Zavezancev naj bi bilo blizu 180
Pridelovalci so po vladni odredbi fizične ali prave osebe, ki pridelujejo in prodajajo lastne kmetijske pridelke ter sodijo med mikro, mala, srednja ali velika podjetja. Mikro podjetja so tista, ki imajo od 250.000 do dva milijona evrov letnega prometa, mala od dva do deset milijonov evrov, srednja od deset do petdeset milijonov in velika nad 50 milijonov evrov. Posredniki so pravne ali fizične osebe, ki odkupujejo kmetijske pridelke ali živilske proizvode za njihovo nadaljnjo prodajo predelovalcem ali trgovcem ter prav tako sodijo med mala, srednja ali velika podjetja. Predelovalci so pravne ali fizične osebe, ki proizvajajo živila ter po zadnji javno dostopni bilanci sodijo med mala, srednja ali velika podjetja. Trgovci pa so po odredbi za spremljanje cen hrane tiste pravne osebe, ki opravljajo trgovinsko dejavnost z živili in sodijo med velika podjetja.
Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport so nam na vprašanje, koliko je vseh zavezancev, ki bodo dolžni v elektronski informacijski sistem sporočati podatke o kmetijskih proizvodih in živilskih izdelkih, odvrnili, da njihovo končno število še ni točno določeno. Na podlagi pregleda podatkov Agencije RS za javnopravne evidence in storitve pa ocenjujejo, da jih bo približno 177. Od tega bo predvidoma 31 pridelovalcev, torej kmetijskih gospodarstev, 46 posrednikov pri prodaji hrane, 43 zadrug (te so lahko posredniki, predelovalci, pridelovalci ali trgovci), 47 predelovalcev, to je živilskih podjetij, in deset trgovcev.
Imena grešnikov bodo skrivnost
Prve podatke o cenah, količini in poreklu bodo morali zavezanci sporočiti avgusta za julij. Na podlagi prošnje predstavnikov agroživilske verige bo ministrstvo prihodnji teden sprejelo spremembo odredbe. Z njo bo obdobje poročanja z desetih podaljšalo na petnajst delovnih dni, da bi zavezancem omogočili lažjo in boljšo pripravo podatkov. Za mesec julij jih bodo tako morali v poseben informacijski sistem sporočiti med 1. in 22. avgustom. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo na podlagi teh podatkov pripravljala mesečna poročila z združenimi agregatnimi podatki za vsak sektor posebej.
Končno analizo, ki bo temeljila na mesečnih poročilih, bo opravil izvajalec, izbran na podlagi javnega naročila. Ta analiza ne bo prikazovala podatkov o posameznih zavezancih, ker so ti zaupni, ampak bo na podlagi agregiranih podatkov prikazovala gibanja in stanja v posameznem sektorju prehranske verige, in sicer za vsak člen posebej. Javnost bodo z rezultati končne analize seznanili po zaključku tega projekta in po tistem, ko se bo z njimi seznanila vlada.
Slovenija orje ledino
Vlada je za potrebe vzpostavitve sistema za zbiranje in analiziranje podatkov o cenah, količinah in poreklu v verigi preskrbe s hrano ter spremljanja stanja v tej verigi 22. junija sprejela predlog sprememb in dopolnitev zakona o kmetijstvu, ki ga bo državni zbor obravnaval po nujnem postopku in ga bo predvidoma potrdil na četrtkovi izredni seji. To bo v zadnjih petnajstih letih enajsta novela tega zakona in že druga letos. V vladi menijo, da sta zaradi vedno večjih zunanjih vplivov, ki lahko drastično vplivajo na delovanje v verigi od kmeta do kupca, zbiranje in spremljanje podatkov o cenah, količini in poreklu blaga vzdolž celotne verige nujna. To naj bi državi omogočilo, da hitro in učinkovito pomaga sektorjem v težavah, z davčno zakonodajo pa tudi potrošnikom. Vzdrževanje informacijskega sistema za spremljanje cen bo državni proračun letos stalo 100.000 evrov, kasneje pa po 200.000 evrov na leto.
Iz obrazložitve k predlagani noveli zakona o kmetijstvu izhaja, da Slovenija uvaja unikum, saj druge države članice Evropske unije gibanja cen, količin in porekla živil ne spremljajo na tak način, kot bo to počela naša država. Hrvaška, denimo, je skušala lansko jesen draženje hrane zajeziti z omejitvijo cen devetih živilskih izdelkov. Določila je najvišje cene olja, mehke in ostre moke, sladkorja, svinjskega in piščančjega mesa ter mletega mešanega mesa in mleka. Nekateri trgovci, zlasti manjši, teh živil posledično niso želeli prodajati, kar je povzročilo motnje v preskrbi in pomanjkanje teh skupin živil. Ukrep omejevanja cen devetih živilskih izdelkov je na Hrvaškem veljal do konca letošnjega marca. Njihova medletna rast cen hrane je bila aprila kljub temu kar dvajsetodstotna. V Sloveniji je letna inflacija aprila znašala 15,8 odstotka, junija pa 12,1 odstotka.
