»Ta projekt ni pomemben samo za Ljubljano, ni pomemben samo za potniški promet, ni pomemben samo za Slovenijo, ampak je vse to in še bistveno več. Na tem mestu se namreč stikajo najpomembnejši evropski železniški koridorji,« je poudaril premier Robert Golob. Z uspešno izvedbo projekta bo Slovenija po njegovih besedah na evropskem železniškem zemljevidu postala takšen sinonim za uspeh, kot je že danes na drugih področjih.
Začetek projekta je po Golobovih besedah tudi pokazatelj tega, kaj Slovenci zmoremo. Slovenijo in njene dosežke mnogi postavljajo za zgled in tega se premalo zavedamo, je dejal. »Projekt potrjuje, da je odločitev te vlade, ki je izrazito povečala državne investicije, prava,« je poudaril. Naložbe v infrastrukturo so po njegovih besedah pomembne tudi z vidika zagotavljanja odpornosti na podnebno krizo, saj je mobilnost nepogrešljiv člen zelenega prehoda.
Tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je poudarila, da je ljubljanska železniška postaja pomembno jedrno vozlišče vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T). »Čez slabi dve leti bo na tem mestu stalo osrednje multimodalno vozlišče in najsodobnejše postajno poslopje, ki bo navduševalo potnike ter prineslo pomembne izboljšave na stičišče glavnih in regionalnih prog za obratovanje približno 450 vlakov dnevno,« je povedala.
Slovenija je za izvedbo projekta pridobila več kot 180 milijonov evrov evropskih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, kar je po njenih besedah potrditev s strani Evrope, da gre za res velik, pomemben in potreben projekt.
Dela bodo vplivala tudi na cestni promet
Ker bodo dela vplivala tudi na cestni promet v okolici, je Bratušek vse udeležence v prometu pozvala k strpnosti in previdnosti.
Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je spomnila, da gre za največji projekt, ki ga v Sloveniji sofinancira evropski mehanizem za okrevanje in odpornost. »Je del prometne hrbtenice Evrope in vseevropskega železniškega omrežja TEN-T, hkrati pa želimo olajšati in pospešiti razvoj in učinkovitost javnega potniškega prometa ter s tem pomagati zelenemu prehodu,« je dejala.
Napovedala je, da bo Evropska komisija Sloveniji prihodnji teden izplačala 257,7 milijona evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Gre za izplačilo na podlagi tretjega zahtevka, ki mu je Bruselj predhodno pozitivno oceno podal sredi septembra.
Opozorila pa je, da mora Slovenija izvesti številne reforme, če želi prejeti vsa sredstva, ki so zanjo predvidena v tem mehanizmu. »Vendar naj vse te reforme ne bodo le kljukica pri tako imenovanih mejnikih in ciljih. Naj nam dajo tisto, kar načrt za okrevanje spornost resnično prinaša,« je pozvala ter pri tem izpostavila odpornejše gospodarstvo, razvojne dosežke in višjo kakovost življenja.
Nadgradnjo postaje je pozdravil tudi župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. Kot je poudaril, je trajnostna mobilnost nepogrešljiv člen podnebne nevtralnosti, za katero si Ljubljana prizadeva s številnimi ukrepi. Infrastrukturnemu ministrstvu se je zahvalil za dobro sodelovanje, opozoril pa je, da nadgradnjo potrebuje tudi širša železniška infrastruktura na območju prestolnice.
Nadgradnja železniške postaje Ljubljana obsega nadgradnjo tirov z optimizacijo tirne sheme ter izvedbo šestih novih peronov na območju postaje (dva bočna in štirje otočni peroni) z nadstreški in s prilagoditvami za gibalno ovirane osebe. Za varen in lažji dostop potnikov do peronske infrastrukture bodo zgradili nov nadhod s postajno dvorano z dvigali, tekočimi stopnicami in tekočimi trakovi za hitrejši prehod čez nadhod. Nadhod bo pešcem omogočal povezavo med središčem mesta in Bežigradom.
V postajni dvorani so predvideni prostori za prodajo kart, čakalnica za potnike, sanitarije in podobno. Predvideni sta rekonstrukcija in razširitev obstoječega podhoda z ločenim podvozom za kolesarje ter ločenimi površinami za pešce pod vsemi postajnimi tiri, vključno z izvedbo dvigal za dostope na perone.
Izvedli bodo tudi nadgradnjo in prilagoditev signalnovarnostnih, telekomunikacijskih in elektroenergetskih naprav ter novo vozno mrežo. Železniška postaja bo povezana tudi z novo avtobusno postajo Ljubljana.
Dela, ki bodo po napovedih trajala 22 mesecev od uvedbe v delo konec septembra, bo izvedel konzorcij podjetij SŽ-Železniško gradbeno podjetje, Kolektor Igin, CGP in GH holding. Pogodba je vredna 199,9 milijona evrov brez davka oziroma 243,9 milijona evrov z davkom na dodano vrednost.
